V novi, trinajsti številki Narobe, bomo objavili pogovor z Marijanom in Christianom, prvim gejevskim parom v Sloveniji, ki jima je sodišče priznalo tujo sodno odločbo o posvojitvi otroka v tujini. Za okus je tukaj del pogovora z njima.
So vaju v postopku posvojitve [otroka sta posvojila v ZDA, op. a.] obravnavali popolnoma enako kot heteropare ali sta se morala kot gejevski par soočiti s kakšnimi dodatnimi ovirami?
Ne, absolutno ni bilo nobene razlike, ker sva gejevski par. Od vsega začetka sva bila obravnavana kot vsak drug par, ki gre v postopek posvojitve. Bilo je precej zbiranja papirjev, izjav sodelavcev, sorodnikov, ker je bil to del študije, ki jo je morala pripraviti agencija. Oba sva morala izpolniti vrsto vprašalnikov, ki so se nanašali na najino življenje, vse podatke z vseh področij življenja pa je potem preverila še socialna služba. Prvo leto, ko posvojitev še ni bila uradna, sva imela polno napovedanih in nenapovedanih obiskov socialne službe. Preverjali so tudi vse tiste, ki so pri nama živeli, varuško, goste, ki so prišli na daljše obiske, vse to seveda, da bi zaščitili otrokov interes.
Kaj pomeni za vaju končno priznanje vrhovnega sodišča, da sta uradno starša male Zore tudi v Sloveniji?
Razlog za našo vlogo pred štirimi leti je bil, da se Zori omogočijo osnovne pravice tudi v Sloveniji ter da se jo prizna kot najino hčer in da postane slovenska državljanka. Zelo dobro se zavedamo odločitve vrhovnega sodišča in zelo sva hvaležna odvetnici Urši Chitrakar za izredno delo, pa tudi sodnikom, ki so v tej zadevi odločali in se odločili, čigavi interesi so pomembni. Vsi vpleteni smo se od vsega začetka zavedali, da bo ta proces dolgotrajen, hkrati pa pomemben za nas kot družino in tudi za slovensko družbo. Vsi smo bili izredno veseli, ko smo zvedeli za končno odločitev vrhovnega sodišča, še bolj pa, da je odločitev prišla v tem pomembnem trenutku, ko se sprejema predlog novega Družinskega zakonika.
Pogovarjali pa smo se tudi z njuno odvetnico Uršo Chitrakar:
Kaj potrditev tuje sodne odločbe o posvojitvi otroka s strani gejevskega para pomeni za slovensko sodno prakso ter za proces trenutnega sprejemanja Družinskega zakonika?
Zelo pomembno se mi zdi, da je že okrožno sodišče podvomilo v ustavnost obstoječih predpisov, ki urejajo družinska razmerja in položaj istospolnih parov. O morebitni protiustavnosti teh predpisov se je v svojem sklepu vprašalo tudi vrhovno sodišče. V Sloveniji so torej sodniki tisti, ki ugotavljajo preživetost pravil družinske zakonodaje in tako opozarjajo na nujnost sprememb.
S priznanjem tuje sodne odločbe o posvojitvi pa prišlo do absurdne situacije, saj istospolni pari v Sloveniji glede na trenutno (še) veljavne predpise ne morejo postati starši s posvojitvijo. Lahko pa posvojijo otroka v tujini in potem v Sloveniji dosežejo, da se taka posvojitev prizna in učinkuje enako kot vsaka druga. Enako nesmiselno je, da v Sloveniji posameznik (kljub istospolni usmeritvi) lahko posvoji otroka, istospolna partnerja skupaj pa tega ne moreta narediti.
Jasna Magić
Nova številka revije Narobe bo izšla v začetku aprila. Ker s trinajsto število vstopamo v novo, že četrto sezono, naj vas ponovno obvestimo, da je revija Narobe na običajnih mestih dostopna brezplačno, lahko pa jo naročite tudi na dom. Stroški pošiljanja za eno leto (4 številke) so 10 evrov (za naročilo piši na: narobe.narocanje@gmail.com).
Več:
