Zveza društev pedagoških delavcev je pred kratkim organizirala okroglo mizo ob izidu tematske številke Sodobne pedagogike »Homoseksualnost in šola«, ki sta jo uredila dr. Mojca Kovač Šebart in dr. Roman Kuhar. Objavljamo krajši video zapis z okrogle mize.
Avtorji in avtorice člankov v tematski številki Sodobne pedagogike ugotavljajo, da se o homoseksualnosti v šolah ne razpravlja veliko in da je pogosto odvisno od dobre volje učiteljev in učiteljic, ali bodo učenci o homoseksualnosti in s tem povezanimi vprašanji kaj slišali pri pouku in na kakšen način bo tema predstavljena. Analiza kurikula za devetletno osnovno šolo je na primer pokazala, da je v njem »spolna usmerjenost« kot tema eksplicitno zapisana le enkrat (pri predmetu družba v petem razredu), vendar noben od potrjenih učbenikov za ta predmet te teme ne obravnava. Kot je na osnovi raziskave, ki jo je izvedla Legebitra, poudaril Simon Maljevac, je šola za geje in lezbijke pogosto nevaren in izključujoč prostor. 35% vprašanih (N=160) je poročalo, da so bili v šoli zaradi svoje istospolne usmerjenosti žrtve verbalnega in drugega nasilja.
Dr. Metka Mencin Čeplak (FDV) je poudarila, da je nelagodje, ki se pojavlja ob razpravi o homoseksualnosti, element prevladujoče ideologije, ki se kaže tudi v tem, da je bila homoseksualnost v osemdesetih v učbeniku za Zdravstveno vzgojo obravnavana v sklopu »nenavadno spolno vedenje«, skupaj s posilstvom, incestom, pedofilijo in podobnim.
Dr. Tanja Rener (FDV) je analizirala odgovore svojih študentov na vprašanje, ali naj se v šolah govori o homoseksualnosti. Še posebej jo je zanimal odgovor, da je o homoseksualnosti treba govoriti, vendar na objektiven način, kar pomeni, da je potrebno predstaviti »obe plati« zgodbe. Sprašuje se, kaj je »druga plat« zgodbe o homoseksualnosti in zaključuje, da o homoseksualnosti ne gre razpravljati v smislu pro et contra, pač pa jo je potrebno promovirati kot ustavno in človekovo pravico.
Mag. Maja Pan, ki že vrsto let pripravlja delavnice o spolu in spolni usmerjenosti, je poročala o nasilnih scenarijih, o katerih govorijo učenci, ko jih postavi v hipotetično situacijo in vpraša, kako bi njihovi starši odreagirali, če bi se doma razkrili kot geji in lezbijke. Učenci govorijo o tem, da bi jih oče pretepel in podobno, kar je zagotovo odraz družbe, v kateri živimo.
Dr. Mojca Kovač Šebart (FF) je ob koncu poudarila, da je eden od ključnih problemov šol v tem, da so naravnane na prevladujoče norme, s tem pa ne zagotavljajo, da se nihče v šoli ne bi počutil izključenega. Poudarila je, da mora šola temeljiti na univerzalnih vrednotah, na človekovih pravicah in svoboščinah, ki pripadajo vsem.
Več:
Okrogla miza “Homoseksualnost in šola” (celoten posnetek) >>>
Posamezni vsebinski sklopi okrogle mize:
Medijska poročila:
Homoseksualnost in šola: o ’tistem’ je najbolje molčati (Dnevnik) >>>
O homoseksualnosti le med odmori, ampak žaljivo (Večer) >>>
Homoseksualnost in šola – osrednja jutranja tema (Radio Hit) >>>
