Evropsko sodišče za človekove pravice je včeraj soglasno potrdilo, da diskriminacije istospolnih partnerjem ne moremo opravičiti z definicijo zakonske zveze kot zveze med moškim in žensko. S to odločbo je pritrdilo Poitru Kozaku v njegovi pritožbi proti Poljski, ker mu je bilo preprečeno, da bi še naprej bival v stanovanju, v katerem je bival do smrti svojega istospolnega partnerja.
Kozak je skupaj s svojim partnerjem T. B. živel od leta 1989 do 1998, ko je T. B. umrl. Pogodba za najem stanovanja je bila na ime umrlega, zato je Kozak vložil prošnjo za podaljšanje najemne pogodbe, vendar je bila njegova prošnja zavrnjena, češ da pravice, ki izhajajo iz poljske zakonodaje in so vezane na partnerje, ki živijo skupaj, ne veljajo za istospolne partnerje. Poljska sodišča so se pri tem sklicevala na 18. člen poljske ustave, ki določa, da je zakonska zveza skupnost moškega in ženske, zato naj bi bila edina oblika kohabitacije, ki jo ureja poljski pravni red, kohabitacija med moškim in žensko.
Evropsko sodišče za človekove pravice se ni strinjalo s tako pojasnitvijo in odločilo, da je Poljska kršila 14. člen (prepoved diskriminacije) in 8. člen (pravica do zasebnosti in družinskega življenja) Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Gre že za drugo odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (prva je bila izrečena v primeru Karner proti Avstriji), ki potrjuje, da mora država, če priznava določenem pravice kohabitaciji heteroseksualnega para, enake pravice priznavati tudi kohabitaciji istospolnega para.
Več:
