V okviru programa Erasmus + je nastal projekt Being me, ki naslavlja vprašanja socialnega vključevanja starejših odraslih LGBT+ oseb, ki potrebujejo nego in oskrbo.
Vse več držav članic EU v zadnjem desetletju opaža trend staranja prebivalstva, kar kaže na dejstvo, da bo vse več ljudi potrebovalo ustrezno pomoč in podporo. Pri vključevanju starejših odraslih LGBT+ oseb v proces strokovne nege in oskrbe pa je ustrezna obravnava še toliko bolj pomembna, saj mnoge LGBT+ osebe nimajo otrok ali tradicionalnih podpornih mrež kot jih ima splošna populacija.
Raziskave so pokazale, da starejše odrasle LGBT+ osebe med interakcijo z izvajalkami_ci oskrbe doživljajo socialno izključenost in da so njihove življenjske zgodbe in odnosi prezrti in podcenjeni (NOF 2014, Higgins et al. 2011, Almack et al 2010).
Ko sta se Eva Gračanin in Simon Maljevac leta 2014 lotila raziskave s področja LGBT – starejših odraslih oseb v Mestni občini Ljubljana, sta ugotovila, da LGBT – starejše odrasle osebe ostajajo družbeno nevidne na ravni vsakdanjega življenja, kot tudi na ravni državnih in lokalnih politik ter delovanja nevladnih organizacij. (narobe.si, Strokovni posvet »Položaj LGBT-starejših oseb v Sloveniji«, 2017).
Podobno v svojem magistrskem delu “Onkraj normativnosti, znotraj institucije” ugotavlja tudi Katja Sešek: »V procesu vzorčenja sem kontaktiral_a veliko domov za stare po Sloveniji od koder sem prejel_a odgovore, da ali pri njih ni LGBTIQ+ oseb ali pa da zaposlene_i za njih ne vedo.«
Dejstvo o prezrtosti in podcenjenosti lahko pripišemo več dejavnikom, ki so lahko med seboj tudi povezani in vplivajo eden na drugega:
- Vrnitev v »closet« oz. ponovno skrivanje spolne usmerjenosti in/ali identitete, ki ni normativna.
- Heteronormativnost ali homofobija, bifobija, transfobija osebja, zaposlenega v domovih za stare.
- Družbeno zatiranje in ignoranca do seksualnosti starih ljudi. Stari ljudje so videni kot osebe brez seksualnega življenja, želja in potreb.
- Različno naslavljanje ali samoidentifikacija LGBTIQ+ starih oseb. Morda se osebe ne najdejo v identitetnih politikah LGBTIQ+, saj je to izrazoslovje, ki se v večji meri uporablja v zadnjih nekaj desetletjih. (Sešek 2018, str. 44).
Nenormativna spolna usmerjenost in spolni izraz v presečišču s starostjo predstavljata različna tveganja za diskriminacijo in socialno izključenost. Že starost po sebi lahko privabi predsodke in stereotipe, kot to, da so stari ljudje v breme, nezmožni sprejemati avtonomne odločitve, nujno osamljeni, aseksualni in podobno.
Dolgoletno skrivanje identitete, taktiziranje z razkritjem ali strah pred njim, ima lahko dodatno veliko negativnih posledic za zdravje in občutek varnosti človeka. Ena od posledic homofobije je tudi ta, da je ta populacija lahko v vsem življenjskem poteku nevidna tudi za socialni ali zdravstveni sistem. Na stara leta se tako stanje stvari še poslabša. Redkeje se poslužujejo oblik pomoči, obiskov na domu, namestitve v dom in vseh drugih situacij, ki bi lahko hipotetično sprožile razkritje. (Urek, Jurček, 2020)
Stigme do LGBT+ posameznc_ikov ni mogoče izkoreniniti čez noč. Preokvirjanje kulturnih prepričanj je počasen proces, ki zahteva domiselne in kreativne metode, ki spodbujajo k ozaveščanju o stiskah, ki jih LGBT+ osebe zaradi odzivov okolice doživljajo skozi vsa življenjska obdobja. Pri vzpostavljanju socialno vključujočega in varnega prostora za starejše odrasle LGBT+ osebe, ki potrebujejo nego in oskrbo pa je ključno prepoznavanje pomena spolnih identitet in usmerjenosti v ocene in prakse strokovnega dela. Vključevanje ustreznih organizacij in institucij, ki delujejo na področju staranja in naslavljajo potrebe starejših odraslih, kot tudi ozaveščanje splošne javnosti je bistvenega pomena za doseganje želenih sprememb.
Ravno zato so partnerji v evropskem projektu Being me, med katerimi je tudi Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani, skupaj s še petimi partnerji iz treh evropskih držav, pripravili zbirko orodij, ki daje tistim, ki izobražujejo na področju zdravstvene in socialne oskrbe, množico učnih virov o raznolikosti spolov in spolnih identitet, da bi spodbujali vključujočo oskrbo LGBT+ starejših odraslih.
Uporabljale_i so inovativne participatorne metode (kot je »svetovna kavarna«), s katerimi so bile raziskane dobre prakse izobraževanja in iz tega razvita spletna učna gradiva, ki so za študentke_e in strokovne delavke_ce e s področja socialnega in zdravstvenega varstva na voljo tudi v slovenskem jeziku.
Orodje je sestavljeno iz praktičnih, že pripravljenih gradiv raznolikih sklopov, ki jih je mogoče vključiti v učne načrte ali izobraževanja na različnih stopnjah. Z ozaveščanjem in dviganjem kompetenc strokovnih delavk_cev gradimo kulturo, ki podpira, upošteva in spoštuje, kar pa so glavni elementi vključujoče oskrbe. V prihodnosti načrtujejo predstavitve učnih orodij in nadaljevanja projekta, ki bo rezultate sedanjega nadgradil in razširil domet uporabe, še pove izr. prof. dr. Mojca Urek iz Fakultete za socialno delo, ki je pri projektu tudi aktivno sodelovala.
Več o projektu Being me:
