Danes v več kot 180 mestih po svetu obeležujejo Dan spomina na transspolne osebe (Transgender Day of Remembrance –TDoR) in se spominjajo vseh tistih, ki so bili žrtve umorov zaradi transfobije, sovraštva do ali strahu pred transspolnimi osebami in osebami, ki se ne podrejajo družbenim zapovedim spola.
Leta 1998 ga je zasnovala Gwendolyn Ann Smith, transspolna grafična oblikovalka, kolumnistka in aktivistka, in sicer da bi obeležila umor Rite Hester in Allston v ameriški zvezni državi Massachusetts. Od takrat se dan obeležuje vsako leto 20. novembra, počasi pa se je iz spletnega projekta razvil v mednarodni dan akcij.
Običajno obeleževanje Dneva spomina na transspolne osebe vključuje prebiranje imen tistih, ki so bili v preteklem letu žrtve nasilnih smrti zaradi svoje spolne identitete. Vključuje pa lahko tudi druge aktivnosti, kot se bedenje ob svečah, umetniški nastopi, filmske projekcije, shodi ipd. Dan spomina na transspolne osebe je lahko tudi zaključni dogodek Tedna ozaveščanja o transspolnosti.
V Sloveniji Dneva spomina na transspolne osebe ne obeležujemo sistematično. Transspolnost je še vedno velik tabu, zato so, med drugim, tudi podporni sistemi za trans osebe v nevladnih organizacijah še vedno v povojih.
Spoštovanje človekovih pravic transspolnih oseb v Evropi
V uradu Komisarja za človekove pravice pri Svetu Evrope so v zadnji letih podrobno raziskali stopnjo spoštovanja človekovih pravic transspolnih oseb v Evropi. V dokumentu Human Rights and Gender Identity(Človekove pravice in spolna identiteta) je zapisano, da so pogoji za pravno priznanje spola v različnih evropskih državah zelo različni. Le manjšina držav članic Sveta Evrope pravnega priznanja želenega spola ne pogojuje z medicinsko prilagoditvijo spola. V večini držav po mora oseba slediti medicinsko nadzorovanemu postopku prilagoditve spola, ireverzibilni operaciji odstranitve reproduktivnih organov (kar povzroči neplodnost) ali hormonski terapiji.
Vse zahteve po sledenju omenjenim medicinskim postopkom pred pravnim priznanjem želenega spola so v nasprotju s človekovo pravico do telesne integritete posameznika ali posameznice. Vsi ti medicinski postopki namreč niso nujno v skladu s potrebami in željami posamezne transspolne osebe, niso nujno medicinsko možni (zaradi npr. določenih kroničnih bolezni, ki onemogočajo hormonsko terapijo), niso na voljo ali niso dostopni brez zdravstvenega zavarovanja. Urad Komisarja za človekove pravice pri Svetu Evrope je zelo zaskrbljen, saj podatki raziskav kažejo, da so transspolne osebe edina skupina v Evropi, od katerih pravna ureditev zahteva prisilno sterilizacijo.
V poročilu Discrimination on grounds of sexual orientation and gender identity in Europe (Diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete v Evropi) je zapisano, da 29 držav članic Sveta Evrope od transspolnih oseb, ki si želijo pravnega priznanja želenega spola, zahteva operacijo, katere posledica je sterilizacija. Sodišča v Avstriji in Nemčiji so odločila, da je tovrstna zahteva neustavna.
Spoštovanje človekovih pravic transspolnih oseb v Sloveniji
V Sloveniji pravni in medicinski postopek za prilagoditev spola nista jasno ločena. Zakon o matičnem registru sicer omogoča vpis želenega spola v matični register in s tem dodelitev nove matične številke, vendar mora oseba pred tem upravni enoti predložiti izjavo zdravnika ali zdravnice ali medicinske ustanove, kjer je jasno zapisno, da je oseba spremenila svoj spol.
Zakon ne pojasni, katere stroke naj bila zdravnik ali zdravnica. Posamezne transspolne osebe iz Slovenije pa poročajo, da različni uradniki in uradnice na različnih upravnih enotah zahtevo po izjavi zdravnika ali zdravnice interpretirajo različno. Nekatere uradnice in nekateri uradniki tako sprejmejo izjavo psihiatrinje ali psihiatra, spet drugi zahtevajo izjavo plastične kirurginje ali kirurga, ki je opravil ireverzibilno operacijo prilagoditve spola.
Slovenija tako očitno krši vsaj dve človekovi pravici transspolnih oseb, in sicer pravico do telesne integritete in pravico do zdravja.
