J. Edgar
Medtem ko je oče računalništva Alan Turing (glej str. 47-49 v tem Narobe) postajal ključni akter v poteku druge svetovne vojne, je J. Edgar Hoover spreminjal FBI v vodilni obveščevalni organ ZDA. Eastwood prikaže njegovo zgodbo od vzpona ob preganjanju komunistov in drugih radikalcev, navezanosti do pomočnika Tolsona, ki mu je bil zvestejši, kot je Hoover sebi, vdanosti gospodovalni materi, ki mu da jasno vedeti, da bi raje imela mrtvega kot pa homoseksualnega sina, vse do vrhunca kariere, uvedbe registra prstnih odtisov ter neizbežnega propada. Eastwood se je že izkazal za izjemnega režiserja, ampak Blackov scenarij mu očitno ni sedel. Black je že z Milkom dokazal, da ima izrazit čut za poglabljanje v čustvene vidike svojih likov, in prav prizori med Hooverjem in Tolsonom so najsolidnejši (nelagodje ob spogledljivih damah; besni prepir, ko Hoover razkrije načrt o poroki; pogovori na stara leta). Toda pripovedni duh razvodeni ob hladnosti zgodovinskih dogodkov. V veliki meri tudi zato, ker je Eastwoodova režija prepočasna, pompozna, nezavzeta. Moteča je tudi ogabno neprepričljiva maska. Film sicer ponuja dobre iztočnice in vzporednice z današnjim časom, je tudi gledljiv in zanimiv, vendar brez duše.
Ocena: ♦♦♦
Luka Pieri
Melting Away
Shlomo in Gallia ugotovita, da je njun najstniški sin Assaf gej. V poduk ga brez milosti zabrišeta iz hiše in mu tako uničita možnosti za nadaljnje šolanje in spodobno življenje. Štiri leta pozneje mati s pomočjo detektiva poskuša najti izginulega sina, ker mu hoče sporočiti, da njegov oče umira za rakom. Toda Assaf, ki zdaj že vrsto let nastopa kot lepa transdiva v klubu svojega fanta, se je preimenoval v Anno, detektivu pa zatrdi, da nikoli več noče imeti opravka s starši. Pa vendarle kri ni voda, zato se Anna spet preobleče, tokrat v medicinsko sestro in kot zunanja negovalka v službi zavarovalnice redno obiskuje umirajočega očeta v bolnišnici. Kot ženska poskuša z njim vzpostaviti vez, ki je nikoli nista imela. Ne prepozna je niti lastna mati in prvi, ki mu zazvoni opozorilni alarm, je šele Annin ogorčeni brat. Film, ki se začne kot detektivka, se na sredini spogleduje z dramo in s trilerjem, v katerem se napoveduje škandalozno razkritje spolne identitete, konča pa se kot melodrama z vonjem po pravljici. Kajti tik pred očetovo smrtjo in tudi koncem filma gledalec dobi namig, da je oče bržkone že ves čas vedel, da je Anna njegova izgubljena in ponovno najdena hči.
Ocena: ♦♦♦
Suzana Tratnik
Circumstance
Atafeh in njen brat Mehran sta odraščala v privilegirani iranski družini, ki ji niso bile tuje vrednote, kakršne so glasba, umetnost in intelektualna radoživost. Atafeh sanjari o slavi in avanturističnem življenju in z najboljšo prijateljico Shireen drzno raziskujeta teheransko podzemlje zabave, odločeni, da bosta počeli to, kar prija njima, ne okolju. Ko se Atafehin brat Mehran vrne z rehabilitacije, nekdanjo odvisnost od drog in vadbe klavirja zamenja z verskim fanatizmom. Medtem imata Atafeh in Shireen zaradi nočnega življenja težave s policijo, skrivati pa morata še svoje prepovedano razmerje. Da bi si vendarle ostali blizu, se Shireen poroči z Atafehinim bratom. Sestajata se na skrivaj in sanjarita, da bosta nekoč živeli svobodno v razkošni hiši z bazenom (!), ne da bi vedeli, da jima je Mehran na sledi. Kljub prikazu underground plesne in mladinske, tudi homoscene v Teheranu, dramatičnim zapletom in družbeno strogo prepovedani lezbični zvezi Irank – zelo lepih, kot se nenehno poudarja v filmskih napovedih – pa prvenec nikakor ne preseže dolgčasa in ne pritegne gledalke v dogajanje, zaradi česar tudi politična sporočilnost izvisi. Sicer pa lep poskus.
Ocena: ♦♦
Suzana Tratnik
Mrha (Dirty Girl)
Produkcija: ZDA, 2010
Režija in scenarij: Abe Sylvia
Igrajo: Juno Temple, Jeremy Dozier, Milla Jovovich, William H. Macy
Jezikava Danielle (Juno Temple iz filma Zaljubljene), ki jo pozna, in s tem mislim »pozna«, večina sošolcev, je tipična pokvarjenka, ki se upira avtoriteti, odraslim, vrstnikom, skratka sistemu. Nima očeta, njena mimozna mama pa hodi z mormonskim usekancem. Po sili razmer se spoprijatelji z drugim izobčencem, gejem Clarkom, in skupaj jo ucvreta na pot, da bi našla njenega očeta. In seveda sama sebe, saj vemo, kako to gre. So banalni filmi, ki jih kritika poveličuje zaradi odmevnosti in udarne promocije, in so filmi brez posebnih ambicij, ki jih kritika raztrga zaradi pomanjkljivosti, ki bi jih lahko očitali večini filmov. Takšna usoda je doletela Mrho, ki je bila ena največjih finančnih polomij pretekle sezone. Velik del kritike je že zaradi naslova domneval, da hoče biti film izzivalen, a mu to ne uspe. Napačna predpostavka marsikaj pove, vendar ne o filmu. Prvenec Aba Sylvie – nekakšna samoizpoved, »pravljica o tem, kaj je pomenilo odraščati v Oklahomi« – je kljub svojim klišejem in pomanjkljivostim čisto posrečena mešanica humorja, drame in optimizma. Je tudi dobro odigran in po svoje ganljiv. In poln tiste kičaste glasbe, ob kateri potrkavamo z nogami in trzamo z brado, ko nas nihče ne vidi.
Ocena: ♦♦♦
