Mixed Kebab
Produkcija: Belgija/Turčija, 2012
Scenarij in režija: Guy Lee Thys
Igrajo: Cem Akkanat, Simon Van Buyten, Gamze Tazim
Ibrahim, Belgijec turškega porekla, varno skriva svoje razmerje s Kevinom pred družino, zlasti mlajšim bratom, ki se druži s tatiči in se iz dneva v dan bolj nagiba k skrajnim verskim načelom. Toda Ibrahim ima kot pridni sin vsaj možnost vzeti »prijatelja« Kevina s sabo na potovanje v Turčijo, kjer naj bi uredil svojo dogovorjeno poroko s sestrično Elif. Toda med »prijateljevanjem« v hotelski sobi, Ibrahima in Kevina ujame vohunski objektiv postreščka Yusufa, ki že dolgo osvaja Elif.
Osrednja ljubezenska zgodba je nežna in film lepo prikaže napete in neprijetne, pa tudi igrive in romantične vidike skrivnega razmerja, in je dobro odigran. Naslovu primerno večinoma učinkovito meša komedijo, dramo, religijo, kulturne in generacijske razlike, čeprav bi moral biti za večji užitek bolje začinjen, da bi bile posamezne sestavine bolj povezane, zlasti zaradi nenadnega preloma v tonu proti koncu, ki nekoliko vrže iz tira.
Ocena: ♦♦♦
Luka Pieri
____________________
Floating Skyscrapers (Plynace wiezowce)
Produkcija: Poljska, 2013
Scenarij in režija: Tomasz Wasilewski
Igrajo: Mateusz Banasiuk, Marta Nieradkiewicz, Bartosz Gelner, Katarzyna Herman, Olga Frycz
Čeprav gledamo drugi celovečerec mladega režiserja Wasilewskega, se takoj pozna, da ima poljska kinematografija veliko kilometrine in dobre podlage. A tudi homofobije, saj tale film ne preseže delitve na nas in njih, naj si še tako prizadeva prikazati večplastnost in pravcati labirint ljubezenskih, prijateljskih in družinskih vezi, ki vse po vrsti prej utesnjujejo kot osrečujejo. Gre za tipično ponotranjeno homofobijo zdravega plavalca Kube, ki na skrivaj seksa s s fanti – ne manjka vročih prizorov v bazenu in garderobah – s spunco Sylwio pa živita pri njegovi mami Ewi. Kuba se zagreje za prefinjenega in razkritega geja Michala, ki ga je spoznal kakopak v galeriji. Sylwia in Ewa, ki sta prej tekmovali za njegovo pozornost, se zdaj združita, da bi ga spravili na »pravo« pot. Kuba slednjič zapusti Michala, ki ga takoj zatem štirje nasilneži še surovo pretepejo. Nasilje je predzadnji prizor v filmu in, žal, zavzame prej dominantno kakor kritično stališče. Če prva polovica filma pritegne pozornost in hvalo, to ne velja za nadaljevanje do bridkega konca.
Ocena: ♦♦♦
Suzana Tratnik
____________________
Passion
Produkcija: Nemčija, Francija, 2012
Scenarij: Brian DePalma, Alain Corneau, Natalie Carter
Režija: Brian de Palma
Igrajo: Rachel McAdams, Noomi Rapace, Karoline Herfurth, Paul Anderson
Christine je privlačna šefica oglaševalske agencije iz Berlina, ki izrabi poslovno idejo podrejene uslužbenke, nič manj privlačne Isabelle, in jo proda kot svojo. Tipično zabijanje nožev v hrbet sicer v tem pokvarjenem svetu korporacij imenujejo »zgolj biznis«. Zato pa dobimo zoprn občutek, da gledamo žajfasto nadaljevanko, polno podtikanj, spletk in umazanih prevar, saj se vodilni dami nenehno spogledujeta, prijateljujeta, si nagajata, v njun »chick fight« pa je vključen tudi sodelavec Dirk, ki si ga podajata še v postelji. Isabelle slednjič dobesedno zakolje svojo pokvarjeno šefico in to dejanje zvito obesi Dirku. Ko se dogodki začnejo stopnjevati in se poslovne ženske spreminjajo v zveri, ki ne izbirajo sredstev za ponižanje tekmice, film izgublja na strasteh, gledalke in gledalci pa začnemo napeto preštevati luknje v scenariju in dolgočasnih, površinskih karakterjih. DePalma, nesporni mojster erotičnih in vsakovrstnih trilerjev (Carrie, Brazgotinec, Oblečena za ubijanje, Femme Fatale, Misija nemogoče), nas je s tokratno Strastjo pustil na hladnem. Zamisel je snel od francoskega režiserja Alaina Corneauja, ki je leta 2010 posnel Love Crime (Crime d’amour), čeprav, roko na srce, izvirnik ni nič boljši od rimejka.
Ocena: ♦
Suzana Tratnik
____________________
Angels (Anjeli)
Produkcija: Slovaška, 2012
Scenarij in režija: Róbert Šveda
Igrajo: Peter Bebjak, Jozef Zetyák, Kristína Farkašová, Andrej Dúbravský, Elena Podzámska
Dramski režiser Michael umira za rakom, zato se umakne v kočo, da bi napisal spomine. Čeprav je osnovni plot filma jasen, je izvedba prešibka, zato režiser v zgodbo privleče, dobesedno s ceste, strejtovski par in malce motenega fanta iz sosednje vasi. Liki so leseni, neprepričljivi, vse poteka počasi, čustvena napetost je zvečine v besedah, skoraj tako kot da bi gledali povprečni slovenski film. Pretresljiva zgodba nekako ne prepriča, da Michael, ki ga igra dobro rejeni in stasiti igralec, res umira. Njegov odvečen sarkazem, zlasti do stalnega partnerja, je pogosto iritanten. Vloga žensk v tem patriarhalnem vesolju je predvidljiva – medicinska sestra umirajočemu režiserju tipka tekst, mu tlači tablete v usta in ga nežno kara kot mamica, ima pa tudi vlogo grškega zbora, ker točno ve, kaj je z vsemi liki narobe oziroma kaj potrebujejo in to tudi pove za gledalstvo. Sem sodita še lepi mladenič, Michaelov poslednji izbranec, ki v filmu ne spregovori niti besede, in pa naivna študentka, ki jo na štopu pobere poročeni strejt tip iz prej omenjenega para, jo v petih minutah zašarmira, nategne in vrže iz avta. Takih stranskih zgodb je precej, glavna pa kljub ambicioznosti zvečine ostaja ena izmed njih.
Ocena: ♦♦
Suzana Tratnik
