MENI TO NI SMEŠNO
Govorila sem z izobraženimi in nasploh uglednimi ljudmi. Govorila sem z uglednimi primitivci, pravzaprav. Ko so poskušali opisati znanca, ki rad nosi šal okoli vratu, so rekli: »Tak peder pač. Ampak ne mislim dobesedno (no, mogoče tudi, je sledil hudomušen nasmeh), prej tko, po karakterju.« Ker vsi vemo, kako sprevržen je pedrski značaj. Da pa pedri nosijo šale, pa že leta izdaja med.over.net (http://med.over.net/forum5/read.php?151,7606756). Tako jih prepoznamo, poleg pritlehnega značaja. Tisti, ki ga radi fašejo, imajo šale z rožicami, tiste pa, ki natepavajo, prepoznamo po karo vzorcih. Porast pedrskega življa beležimo pozimi, ko je očitno kotilna sezona.
Ko so ugledni ljudje med visokoletečimi prispevki o filozofiji in smislu umetnosti, ki da človeka gane do obisti, odšli na zaslužen odmor ob kofetu, so med časkanjem v strokovni srenji večkrat uporabili besedno zvezo »tisti pedrček«. Vedeli so, da smo med njimi tudi istospolno usmerjene osebe, zato so včasih dvignili roke in se sklicevali na figurativnost, včasih niti ne. Če smo preveč zabodeno bolščali vanje, so uporabili šifre, ena od učenejših je bojda tudi »a friend of Dorothy«, ob čemer mora označevalec obvezno dvigniti roko v t. i. zlomljeno perutničko ali kobro, da nakaže feminilnost označenca (http://en.wikipedia.org/wiki/Friend_of_Dorothy). »Ženske z udobnimi čevlji« so podobna reč, le nekoliko bolj očitna vsakomur, saj so stereotipi o adidas trenirkah in patikah vendarle že predmet mnogih šal o lezbah.
Proti šalam in šalom nimam prav ničesar, samo moje utvare o uglednosti strokovnega občestva so se evfemizmom navkljub dodobra razblinile. Že prej sem teoretično vedela, da je mogoče biti hkrati neverjetno brihten in zabit kot šterna (stari SSKJ pravi: fant je zabit kot šterna zelo), ampak impozantna zaplankanost me je vseeno ujela nepripravljeno. Je pa vseeno malo drugače slišati, če me prijatelj vpraša, ali v lgbt-lokalih res »vsaka v svojem kotu osamljene lezbe žulijo vsaka svoje laško«, ob čemer se lahko samo glasno zasmejim, ker včasih celo drži, ali pa, če se repenčijo samooklicani intelektualci. Nenazadnje je prikrivanje nestrpnosti nekakšno licemerje, ki po mojem (precej moralističnem) mnenju ne pritiče njihovemu ugledu.
