Cher

PORTRET

»Vse, kar bo ostalo po jedrskem uničenju, bodo ščurki in Cher.«

Jimmy James, komik

Cher_6_600

Skoraj 50 let na sceni, več kot 120 milijonov prodanih plošč, 41 albumov – 6 zlatih, 2 platinasta – 10 filmskih uspešnic, več kot 40 uspešnih skladb v (za zdaj) zadnjih šestih desetletjih, 7 nominacij za emmyja (en osvojen), 6 za grammyja (en osvojen), 7 za zlati globus (3 osvojeni), dve za oskarja (en osvojen). Pri 52-ih je bila najstarejša glasbenica, katere nov single se je takoj ob izidu uvrstil na prvo mesto ameriških lestvic, in je tako rekoč edina diva z več kot ugledno glasbeno, televizijsko in filmsko kariero. Uvedla je modne in glasbene trende, postala gejevska ikona in glbt-aktivistka ter idol treh generacij oboževalcev in ljubljenka lepotnih kirurgov. In kot poje v svojem zadnjem filmu, ne odpišite je še, ker se še ne bo poslovila.

Cher_10_300Cherilyn Sarkisian (20. maj 1946) je postala Cher leta 1965 (leta 1979 pa se je tudi uradno preimenovala), ko sta z enajst let starejšim možem Sonnyjem Bonom zaslovela z znamenito I Got You Babe. Že istega leta je izdala prvi solo album All I Really Want to Do, ki je 19-letno pevko hipijevsko-eksotičnega videza (oče je bil armenskega porekla, mati pa ima indijanske prednike) postavil na 16. mesto glasbenih lestvic. Leto po tem je bila že na drugem mestu z danes kultnim Bang Bang. Sonny in Cher sta leta 1969 dobila otroka, Chastity (danes Chaz), in od leta 1971 do leta 1974 vodila varietejsko oddajo The Sonny and Cher Comedy Hour. Z edinstveno kombinacijo zbadljivega humorja, situacijske komike, samoironičnih dovtipov ter posrečenih skečev in spektakla sta postala pravi medijski fenomen.

Tistega leta je Cher prvič prilezla na sam vrh lestvic s hitom Gypsys, Tramps & Thieves, veliko uspeha pa je bil deležen tudi drugi single iz istoimenskega albuma The Way of Love. Za njen poznejši status gejevske ikone je ta pesem zlasti zanimiva. Bila je namreč priredba francoske pesmi J’ai le mal de toi, ki je bila napisana z moškega zornega kota in ga ohranja tudi v angleški različici (leta ’65 jo je prva izdala Kathy Kirby). Pesem tako pripoveduje o osebi, ki je pevko zapustila zaradi moškega.1

Cherin folk rock, ki mu je z markantno vokalno izrazitostjo znala dati tako mehkejše tone kot tudi bolj grobe odtenke, je še naprej prežemal njen repertoar in dajal značilno uporniški pridih tudi tistim pesmim, ki so imele povsem standardno vsebino. Njena podoba suverene, duhovite in odločne ženske je bila za tiste čase skoraj revolucionarna, vendar je znala ob tem ohraniti eleganten seksapil. Po družbeno angažirani Half-Breed (1973) je Cher prišla tretjič na prvo mesto lestvic z zimzeleno Dark Lady in z novo TV-oddajo dvignila veliko prahu zaradi ekstravagantnih in provokativnih oblačil.

Cher3_300Čeprav je pod Sonnyjevim mentorstvom Cher v nekaj letih razvila svoj potencial in pridobila samozavest, da je lahko suvereno nastopala pred čedalje zahtevnejšim občinstvom, je sčasoma prerasla vlogo Sonnyjeve »replikatorke« in čutila je potrebo po večji poklicni in osebni neodvisnosti. Njen odnos do lastne kariere – in seveda lastnega življenja – se je spremenil, ko je postala mati. Ker je ob tem dozorela in se v zakonu in skupni oddaji ni mogla otresti vloge Sonnyjeve varovanke, se je nazadnje odločila za razvezo. Po ločitvi je morala začeti znova, saj ni bila vajena sama odločati o svoji karieri.

Nato je bila dve leti poročena z rockerjem Greggom Allmanom, s katerim imata sina Elijaha. S Sonnyjem sta sicer ostala v prijateljskih odnosih in po kratkotrajni reprizi njunega TV-šova se je Cher spet pojavila na vrhu lestvic z disko hitom Take Me Home. Ovitek plošče s Cher, pomanjkljivo oblečeno v amazonsko-vikinško opravo, je bil za tisti čas precej sporen, ovitek naslednje plošče, Prisoner, z golo pevko v verigah, pa je močno razburil feministke, dejansko pa je zapečatil njeno provokativno podobo, po kateri sta se med drugimi zgledovali tudi Cyndi Lauper in seveda Madonna.

Naslednji albumi so se slabo prodajali in Cher se je sklenila posvetiti svoji prvi ljubezni – filmu. Leta ’82 je dobila glavno vlogo v broadwayski komediji Come Back to the Five and Dime, Jimmy Dean, Jimmy Dean, nato pa je nastopila tudi v filmski priredbi Roberta Altmana in dobila svojo prvo nominacijo za zlati globus. Leto po tem je prejela zlati globus in bila nominirana za oskarja za stransko vlogo v filmu Silkwood, kjer je igrala lezbično sostanovalko Meryl Streep in Kurta Russlla. Leta ’85 je navdušila kritike in javnost z izjemno vlogo v filmu Maska, za katero je prejela glavno nagrado v Cannesu in bila spet nominirana za zlati globus. Leto ’87 so zaznamovale tri filmske uspešnice, črna komedija Čarovnice iz Eastwicka z Jackom Nicholsonom, Susan Sarandon in Michelle Pfeiffer, triler Osumljenec z Dennisom Quaidom in romantična komedija Mesečnica z Nicolasom Cageom. Za slednjega je prejela zlati globus in končno tudi oskarja.

Cher_2_600

Istega leta se je uspešno vrnila na glasbeno sceno. Novi slog, ki ga je uvedel album Cher, je bil dobra mešanica melodičnega rocka in klasičnega popa, pri kateri se je poznalo ustvarjalno sodelovanje Diane Warren, Jona Bon Jovija, Richieja Sambore, Desmonda Childa in Michaela Boltona. Singla I Found Someone in We All Sleep Alone sta utrla pot naslednjemu albumu, Heart of Stone (1989), ki ga je zaznamoval predvsem uspeh singla If I Could Turn Back Time. Razvpiti video spot Cherinega paradnega konja, kjer je pela navdušenim mornarjem na krovu bojne ladje, je dvignil ogromno prahu zaradi prozornega bodija in vidne tetovaže na njeni zadnjici. MTV ga je predvajal samo po 21. uri. Naslednji album, Love Hurts (1990), je postal njen drugi najbolje prodajani album, čeprav je bil predvsem uspešen v Evropi, kjer je vključeval tudi slavno The Shoop Shoop Song (iz filma Sirene, kjer je igrala mamo Winone Ryder in Christine Ricci).

cher_9_300Po nekajletnem premoru je Cher leta 1995 izdala manj uspešni album It’s a Man’s World. Posebnost tega albuma je nekonvencionalni aranžma skladb (večina je priredb, najodmevnejša je bila Walking in Memphis), ki spaja melodični rock in blues s sodobnim R&B slogom. Plošča je bila morda zaradi stilskega prehoda ob izidu skoraj povsem prezrta, toda kritika si je  tako rekoč enotna, da je ena njenih najboljših (podobno velja za Madonnin album Bedtime Stories, ki je izšel v istem času in prav tako izkorišča takratno popularnost R&B glasbe). Kljub slabi prodajanosti ob izidu pa je zaradi nenadnega uspeha, ki ga je Cher doživela nekaj let pozneje s skladbo Believe, veliko novih (pa tudi starih) oboževalcev ponovno odkrilo tudi ta album.

Album Believe (1998) je zaznamoval pravo prelomnico v njeni karieri in glasbenem stilu. Nenadni preskok v dance glasbo se ji je sicer obrestoval, čeprav je šlo predvsem za zvit vdor na klubsko sceno z všečnimi pesmicami, ki so na inovativen način izkoriščale efekt zloglasnega Auto-Tuna, ampak so na splošno precej banalne in brez duše. Vendar pa je Believe z dvajsetimi milijoni prodanih izvodov postal Cherin najuspešnejši album. Velik del zasluge za bum, ki je obnovil Cherino kariero, gre tudi zvestim gejem, predvsem seveda novi generaciji oboževalcev, ki so zelo podobno znova zagnali slavo Kylie Minogue, ko se je vrnila na sceno s Can’t Get You Out of My Head.

Kot večina gejevskih ikon je Cher zlasti priljubljena zaradi navdihujoče podobe močne, neodvisne in neukročene ženske, ki se ji ni treba podrejati šovinističnim normam (družbe in s tem šovbiznisa), da bi bila uspešna. K temu statusu je prispeval tudi njen raznoliki in izrazito glamurozni stil oblačenja, z leti pa je tudi postala ena glasnejših zagovornic lgbt-pravic. Leta 1998 je prejela nagrado glbt-združenja GLAAD, leto pred tem pa je bila glavna govornica na konferenci skupine staršev, sorodnikov in prijateljev lezbijk in gejev (PFLAG).

cher_z_2_600

Leta 1995 je Cherina hči Chastity namreč javnosti razkrila, da je lezbijka. Cher je sama priznala, da je bila njena prva reakcija zelo »necherska«. Kljub temu da je od nekdaj imela veliko homoseksualnih prijateljev in prijateljic, in čeprav je čutila (kot je nedavno povedala v pogovoru za ABC News), da bo Chastity lezbijka, ko je bila še 11-letna ljubljenka ameriškega občinstva, se ni mogla upreti občutku krivde in dvomom o svojih materinskih sposobnostih. Poleg tega jo je skrbelo, da jo bodo novinarji neusmiljeno oblegali, ker je Cherina hči. Ampak Chastity je zelo kmalu postala zagreta aktivistka in Cher je sčasoma ovrgla pomisleke (zlasti potem ko je prebrala njeno knjigo Family Outing in se v njej prepoznala v negativni luči) ter se tudi sama vse glasneje začela zavzemati za glbt-pravice. Chastity se je pozneje odločila, da bo spremenila spol in od maja 2010 je uradno moški, Chaz Bono. Cher je bila tokrat precej manj obremenjena, čeprav je v intervjuju za Vanity Fair le priznala, da se včasih še vedno zmoti: »Bistra punca je – fant! Tukaj imam težave. Zajebem zaimke in pozabim, da je ona on.«

cher_z_600

Po dobrih desetih letih (Čaj z Mussolinijem z Maggie Smith in Judi Dench) se je Cher leta 2010 vrnila na velika platna s svojim prvim mjuziklom, Burlesko, in se s pesmijo You Haven’t Seen the Last of Me po več letih spet pojavila na vrhu glasbenih lestvic. V filmu je dokazala, da je pri svojih štiriinšestdesetih letih še vedno v vrhunski formi, čeprav se v nasprotju z večino pevk, ki nastopajo tudi v filmih, Cher nikoli ni bilo treba boriti za kredibilnost. Od nekdaj je bilo očitno, da je rojena performerka, vsekakor pa je tudi nadvse nadarjena igralka.

cher_11_300Predvsem je zanimivo, da kljub svojemu zvezdniškemu statusu v filmih nikoli ne zasenči soigralcev ali soigralk. Poleg tega je bistveno izrazitejša in bolj karizmatična od zvezdnic podobnega kova. Jennifer Lopez je sicer dobra igralka, vendar je v svojih filmih vedno enaka. Madonna pa je kolikor toliko odstopila od svojih enolično odigranih vlog samo v Eviti, pa še tukaj je znala podati samo to, kar je sama doživljala v svoji dotedanji karieri oz. življenju: odločnost, aroganco, prisiljeno ranljivost, vendar nobene plastičnosti, zato je v svojih filmih vedno preveč v ospredju, kot reklama, ki se ne umakne z zaslona. Cher pa se v svoje junakinje vživi in jim je zvesta, ne da bi se postavila v središče pozornosti, vendar jim kljub temu vdihne vse lastnosti, ki jih potrebujejo, da bi zaživele.

Prav uglajeni smisel za nastop je eden od glavnih razlogov, da so tudi Cherini koncerti posebne vrste šov. Njena znamenita poslovilna turneja je trajala rekordna tri leta. Miamijski koncert je predvajal NBC (ogledalo si ga je več kot 17 milijonov gledalcev), nato pa je izšel na DVD-ju z naslovom The Farewell Tour. Kar naredi ta koncert poseben, nista toliko spektakularnost in blišč, s katerima je hotela diva ustvariti resnično edinstven dogodek. Ob vseh bombastičnih točkah in ekscentričnih kostumih je glavni adut šova Cher sama. Vse pesmi brezhibno zapoje, naj bodo balade ali disko hiti, in očitno je, da so tudi njene klasične uspešnice še danes izjemno popularne. Tudi zaradi karizme in humorja, s katerima Cher razživi vsak nastop. Njena publika je izredno raznolika: od mladih, novopečenih oboževalcev do starejše generacije, ki jo je spremljala od začetka kariere, ter seveda očaranih gejev in famoznih imitatorjev (»Pa ne, da so pomotoma spustili tudi enega strejta v dvorano?«). Ko se na zaslonu zvrstijo posnetki iz Cherine kariere in filmov, jih občinstvo navdušeno in poskočno spremlja, vendar ni samo, oprostite izrazu, v transu, kot pri Madonni, Britney Spears, Enriqueju Iglesiasu, Lady Gaga in podobno, temveč je dejansko ganjeno. Cherin poslovilni koncert je posebno doživetje zaradi prisrčnega vzdušja, ki ga prežemajo pristno občudovanje, nostalgija in sproščena radost.

Ženska se navsezadnje res lahko pohvali z zavidljivo pestro, izjemno dolgo kariero, ki za ogromno ljudi predstavlja dragoceno zbirko prijetnih spominov. Kot večina legend je Cher posvetila življenje spektaklu in že s tem, ko si je uradno dala spremeniti ime, je izbrisala vsako mejo med zvezdniško in zasebno sfero. Kar pa jo ločuje od večnih takih legend, je morda prav to, da je pravočasno prevzela vajeti svoje kariere, in lahko mirno uživa v zvezdniškem statusu. In ne glede na vse kirurške posege, ki ji jih ljudje tako radi očitajo, ostaja dejstvo, da je Cher petinštirideset let po preboju na glasbeno sceno še vedno v odlični formi (postave in karizme ti konec koncev nobena operacija ne da), in nič zato, če se vztrajno trudi skrivati gube. Hočeš, nočeš je ena redkih živečih legend našega časa, oziroma kot je zapisal filmski kritik Roger Ebert: drugi se starajo; Cher je postala logotip.

1 Then what will you do when he sets you free, just the way that you said goodbye to me?

Tags from the story
Written By
More from Luka Pieri

Film: Ljubimci nad oblaki

Grotesken let med oblaki z začinjenim koktajlom ekscentrične komedije in družbenopolitične satire...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja