Recenzije: Plošča 14

Melissa Etheridge – Fearless Love

melissa_200Melissa Etheridge je na sceni že od pamtiveka in ima zvesto občinstvo, zato ji z vsakokratnim glasbenim izdelkom ni potrebno pretirano eksperimentirati in ji nihče ne zameri, če ostane v varnih vodah v preteklosti uspešnih prijemov. Kljub temu je nova plošča bolj rokerska kot njene predhodnice, malček bolj jezna in precej himnično navdahnjena. In prav tu tiči tudi njen glavni problem – praktično vsak komad, predvsem v prvem delu, je aranžiran in odigran kot potencialni kandidat za stadionske nastope pred večtisočglavo množico, ki se bo poleg tega še na ves glas drla refrene. Kljub tej pretirani ambicioznosti pa ima plošča, kot je pri tej kantavtorici navada, močnejši naboj pravzaprav v bolj osebnih pesmih. Drag me away, komad o njenem boju z rakom, je verjetno najbolj udarna pesem na plošči. Ne manjka tudi značilen družbeno-kritiški prispevek, tokrat v obliki protesta proti kalifornijski prepovedi istospolnih porok. Plošča je povsem poslušljiva in simpatična, ni pa dovolj močna ali izvirna, da bi se nam vtisnila v spomin za daljše obdobje ali se celo uvrstila na našo poličko s klasikami.

Ocena: ♦

Lena – My Cassette Player

lena_200Kaj je bilo 29. maja letos dodano v večerni obrok večine na Evrosongu glasujočih, bo za večno ostala skrivnost. Vsekakor pa ima ta skrivnostna substanca za posledico zmago 19-letne nemške wunderteenagerke, ki je evrovizijskemu kiču kljubovala v mali črni oblekici. In s čudaškim zibanjem sem ter tja, ki je še najbolj spominjalo na tiste neprijetne trenutke, ko morate nujno na stran, pa nikjer ni niti prikladnega grmičja, kaj šele spodobne školjke. Lena je sicer že pred tem izdala album My Cassette Player, kar naj bi imelo nekakšne retrokonotacije, dasiravno ubogo dete avdiokasete verjetno nikoli prej ni videlo. Plošča je čisto običajen, najbolj navaden pop, ki si ga lahko zamislite. Kar pa ne pomeni, da se producenti niso trudili na vse pretege, da bi to prikrili. Vokal, ki je Nemcem verjetno prinesel zmago ravno zato, ker je izstopal v množici močnejših in bistveno bolj kvalitetnih vokalistk, zveni kot pokvarjen električni sekljalnik z motečim nemškim naglasom. Na ta način poskuša Lena komade prodati kot izvirne, češ, saj posklušalci tako ne bodo opazili zlajnanosti vsega drugega, kar sestavlja to ploščo.

Ocena: ♦

CocoRosie – Grey Oceans

coco_200CocoRosie sta, milo rečeno, ekscentrični. V to smo se lahko pred časom prepričali tudi na ljubljanskem koncertu, ko smo se v živo čudili mnoštvu vseh silnih zvokov, ki jih sestri uspeta zbasati v skoraj vsako svojo glasbeno kreacijo. Tudi Grey Oceans ostaja zvest tej tradiciji bizarnih kombinacij in izvirnega absurda, ki ga že po nekaj taktih vsakega komada ljubeče posvojite ali z gnusom zavrnete. Ko vstopite v svet CocoRosie, pristanete na njune pogoje ustvarjanja. Z neverjetnim kreativnim zagonom in povsem neobremenjeni s siceršnjimi vplivi glasbene industrije ustvarjata glasbo, ki se ji j*be za vas in vaša občutljiva ušeska. Glasba je glavna in je sama sebi namen. Tokratni larpurlartistični eksperiment deklet, katerih glasova še najbolj spominjata na Björk na ekstaziju, je sicer manj zajedljiv in morda je prav ta jedkost tista, ki jo poleg provokativnejših besedil na tej plošči najbolj pogrešam. Kot v preteklosti se sicer tudi tokrat vsi eksperimenti ne posrečijo povsem, zato pa čisto vsak prispeva nekaj kapljic v sivi ocean glasbe, ki se tako spremeni v živopisano nadrealistično izkušnjo.

Ocena: ♦

Goldfrapp – Head First

gold_200Redko se zgodi, da kakšen glasbeni izvajalec konsistentno nadgrajuje svoje ustvarjanje in je s prav vsakim albumom boljši. Tudi Goldfrapp sta morala slej ko prej pristati pred nalogo izboljšati svoje predhodno delo in to jima je uspelo le delno. Po komercialnem neuspehu sicer odličnega albuma The Seventh Tree se je duo iz nekakšnih psihadelično-pop-folk voda vrnil k plesni elektroniki. Alison in Will sta vedno uspešno in z veliko občutka kradla, pardon, si izposojala, glasbene elemente iz preteklosti in jih mojstrsko predelala v izjemno všečen in poslušljiv izdelek, ki je včasih zvenel varljivo izvirno. Tokrat sta z naslanjanjem na osemdeseta morda le malček pretiravala, saj si ob poslušanju tega prikupno optimistično-abbastega ritmičnega disko-synth-pop ploščka nehote začnete tupirati lase in po podstrešju iskati svojo jakno s podloženimi rameni. Izvedba kot vedno odlična, manjka pa malo več duše in iskrenega zanosa, da bi nam komadi ostali v ušesu tako kot njihova inspiracija – polakirani pop osemdesetih.

Ocena: ♦

Rufus Wainwright – All Days Are Nights: Songs for Lulu

rufus_200Po nekaj ekstravagantnih izletih v operne, filharmonične in druge gejev mrgoleče glasbene vode je tokrat pred nami na videz izjemno preprosta, osebna in temačna zbirka pesmi. Wainwright nam zgolj s pomočjo klavirja in lastnega vokala izlije svojo bolečino ob izgubi matere v intimnih in mestoma srh zbujajočih pesmih (kako mu je zraven uspelo stlačiti tri Shakespearjeve sonete in neko bizarno arijo iz njegove lastne opere, nam ni čisto jasno, vendar stvar začuda funkcionira kot ubrana celota). Tudi bolj poskočni komadi nosijo s seboj nepričakovano zlovešče podtone in celotna mizerija zahteva nekolikanj eklektičnega poslušalca, ki po možnosti trpi za klinično depresijo, ali pa vsaj bipolarno motnjo. Če smo bili do sedaj vajeni melanholičnih izdelkov (samo spominimo se Poses, sicer fantastičnega albuma, polnega enega samega ljubega jamranja), pa je Wainwright tokrat precej manj pompozen in nas popelje na povsem novo potovanje intenzivnega samoprevpraševanja. Všečnost povsem odvisna od vašega trenutnega mentalnega stanja.

Ocena: ♦

Evelyn, evelyn – Evelyn, evelyn

evelyn_200Ah, kaj bi dala, da bi en dan preživela v glavi Amande Palmer. Tam se godijo kaj čudne reči. Tokrat so se le-te materializirale v podobi siamskih dvojčic po imenu Evelyn (ja, to je 2 x Evelyn), ki imata skupaj tri noge, roki, srci, tri pljučna krila in, kajpada, ena jetra. Iz rodnega Kansasa sta pobegnili v cirkus, nato pa sta ju na družabnem spletnem portalu po naključju odkrila vedno odštekana Amanda Palmer in eksperimentalno navdahnjeni Jason Webley ter jima pomagala posneti prvi pravi album. Celotna zgodba seveda vključuje še dvoglave slone, fetišiste, čokoladke Twix in še kaj. Naj vas dejstvo, da sta dvojčici na las podobni Palmerjevi in Webleyu v dveh skupaj sešitih kostumih prav nič ne moti. Vstopite v nenavadni svet tragičnih junakinj in uživajte ob bizarnih kabarejskih točkah, hudomušnih mjuziklastih umotvorih, prikupno trapastih komadih kar tako ter absurdnih baladah o MySpaceu. Glasbenika sta sicer oba precej bolj kvalitetna v svojih solo izdelkih, a kaj, ko sestri Evelyn žal nista tako sposobni. Za frike in njih frende.

Ocena: ♦

Hole – Nobody’s Daughter

Hole_200Gospa Love je v zadnjih skorajda dveh dekadah poskusov izvijanja iz sence pokojnega moža Kurta Cobaina nagrmadila precej impresiven kup samopomilovalnega materiala, v katerem se najde tudi kakšen prav kvaliteten izdelek. Tale zadnja reč sicer ne spade povsem v to kategorijo, bo pa vseeno razveselila vse nostalgike, ki se nam toži po indie rocku devetdesetih. Plošča se je cmarila precej dolgo in morda je prav to vplivalo na pretirano spoliran zvok, ki nikakor ne pritiče rock bandu kalibra Hole, čeprav se jim je podobna »napaka« pred desetletjem obrestovala z mainstreamovskim uspehom. A Courtney ima vedno svoj prav in tudi tokrat nas posrka v svoj paralelni svet zagrenjene furije, ki pa je bistveno bolje predstavljen in glasbeno podprt kot na njenem zmedenem solo albumu America’s Sweetheart izpred šestih let. Jah, nekatere se bolje kot v vlogi ameriške ljubljenke znajdejo kot nikogaršnje hčere, in Courtney Love tudi po dvajsetih letih glasbene kariere vedno znova vstaja iz lastnega pepela, si prikremplja pot nazaj med vse wannabe rokerice in jim pokaže, kako se stvari streže.

Ocena: ♦

 

Plošče posluša in na koncerte hodi Janis.

Tags from the story
More from Anamarija Šporčič - Janis

Ljubezen nima meja. Ima šengen. 

DRUŽINA Marca je v Spuhlji pri Ptuju potekal Legebitrin in DIHov zimski...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja