Kvirovska zmešnjava v South Parku

POP

southpart_600

»Človeštvo je razdeljeno na dva (s)pola. Združena tvorita celoto za nadaljevanje civilizacije.« Če vam ta citat ni znan in mislite, da ga je izrekel kakšen nepoučen tepček, ki ne zaseda pomembne javne funkcije, ste se zmotili. Gre za slogan nekakšne izjave, ki so jo v preteklem šolskem letu pod okriljem Ministrstva za šolstvo podpisovali dijaki in dijakinje srednjih šol v Sloveniji, z vso vehementnostjo pa jo je branil minister Lukšič.

Tisti bolj senzibilni in tiste bolj senzibilne, ki v teh idejah pod lupino dobrohotnosti zaznamo brutalno heteronormativnost, zato pogosto iščemo prostor, kjer naša identiteta ne bo omalovaževana. Zatekamo se v drug svet, ki je (lahko tudi) svet fikcije: k leposlovju, filmom in drugim tovrstnostim. Maja Pan je v intervjuju v prejšnji številki revije Narobe dejala, da fiktivne podobe ponujajo dostop preko zunanjosti k sebi. Še zlasti je to pomembno, kot je dejala, v družbenem prostoru, kjer raznolike spolne identitete in usmerjenosti niso niti naslovljene, kaj šele prepoznane.

Ko sem se odločil, da za bralke in bralce revije Narobe pripravim prispevek o enem izmed teh eskapističnih svetov, o priljubljeni ameriški risani seriji, sem kar hitro začel tuhtati, česa vse ne smem pozabiti omeniti. South Park namreč spremljam že dolgo časa in kar ne preneha me navduševati. Odgovoriti na vprašanje, zakaj me tako navdušuje – in hkrati z odgovorom navdušiti tudi bralke in bralce – pa ni prav enostavna naloga. Kako, na primer, v neko kratko besedilo vključiti neštete domislice Traya Parkerja in Matta Stona, ustvarjalca South Parka, in jih povezati v smiselno celoto, ki bo zanimiva tudi za tiste, ki serije ne spremljajo? »It’s a Jersey thing,« je leitmotiv neke epizode v pretekli sezoni. In prav res – zdi se namreč, da je substanca, ki serijo tako zelo ozaljša, besedno težko ujemljiva, če ne že kar neujemljiva, da je zgornja metafora kar najprimernejša: če nisi del neke skupnosti, težko razumeš subtilne nianse njenega jezika. V tem primeru so ta skupnost gledalci in gledalke South Parka. Pristopov k obravnavi serije je nešteto, a sam bom ta prispevek tematsko zamejil in ga osrediščil na vidik spola in vidik seksualnosti gospoda/gospe Garrison, enega/ene izmed likov nanizanke.

O South Parku na splošno

South Park je ameriška risana serija, ki bo konec aprila začela s 15. sezono. Na televizijski postaji Comedy Central jo predvajajo od leta 1997, že od samega začetka pa ima zelo visoko gledanost. Če prištejemo še oglede na uradni spletni strani risane serije in kroženje piratskih kopij, se gledanost večkrat pomnoži, geografsko pa je serija priljubljena tudi drugod po svetu. Predvajana je bila tudi na RTV Slovenija.

Zgodba je osrediščena okrog štirih osnovnošolskih prijateljev – treh junakov in enega antijunaka – ki obiskujejo tretji oziroma kasneje četrti razred osnovne šole v South Parku, majhnem mestecu v zvezni državi Kolorado: Kyle, Jud, Kenny, revež, Stan, povprečnež, in antijunak Cartman, debel egoistični prasec, če močno skoparimo z oznakami. V večino epizod so vključeni tudi njihovi sošolci in sošolke, pa tudi njihovi starši in učitelji in drugi prebivalci mesta. Liki so skrajno abstrahirani in karikirani, tako kot tudi grafična podoba serije, ki sestoji iz preprostih geometrijskih oblik in barv. Ker gre za nanizanko, gledalci in gledalke spremljamo bolj ali manj vsako epizodo kot zaključeno celoto, posledice pa v prihodnjih epizodah niso več vidne.

Osrednja značilnost South Parka je njegova odzivnost. Vsaka epizoda South Parka je namreč venomer satira trenutnega družbenega stanja – a ne v kontra-kulturnem smislu, temveč nasprotno: naracija serije je zmes dominantnih diskurzov, ki se v procesu prilaščanja potencirajo do absurdnosti in tako eksplicirajo njihovo omejenost. Dogajanja v mestecu South Park so analogna dogajanju v povsem konkretni (ameriški) družbi, le da so družbeni antagonizmi z vsemi nelogičnostmi razkriti.

Garrison_300Fantomski Garrison

Judith Butler v kultnem, temeljnem delu kvirovske teorije Težave s spolom: feminizem in subverzija identitete (Škuc-Lambda, 2001) koncizno vzpostavi koncept performativnosti. Pokaže nam, da vzročno posledično razmerje med biološkim spolom in družbenim spolom ne vzdrži kritične presoje. Ni namreč biološki spol tisti, ki vzpostavlja družbeni spol –  biološki spol je vselej že družbeni, spolna bitja pa postanemo z vsakodnevno stilizacijo telesa, družbeno-spolnim performansom.

Gospod oziroma gospa Garrison v South Parku je pravzaprav šolski primer, kaj spolni performans je – in kaj je to fluidna, izmuzljiva (ne)identiteta. Za razliko od ostalih protagonistov se njegova identitetna pozicija namreč nenehno spreminja.

V serijo vstopi v prvi sezoni kot povsem nesposoben osnovnošolski učitelj. Že od samega začetka je njegova osebnost močno karikirana in polna antagonizmov, njegova spolna usmerjenost pa nejasna. Čeprav celo mestece sumi, da je Garrison gej, dolgo časa to grobo – z žaljenjem drugih – zanika in že kar ritualno »zaklinja« svojo hiper-heteroseksualnost s konstantnim ponavljanjem teze, da je »ženskar, ki se rad ‘na veliko onegavlja’«. Po drugi strani pa so njegove fantazije klasično homoerotične: sanjari, na primer, o skupinskem prhanju z vojaki. Je torej gej v zanikanju?

V tretji sezoni nam South Park razkrije Garrisonovo travmo iz otroštva: njegov oče ga ni ljubil, saj ga NI NIKOLI spolno zlorabil. Zgodba se zaključi tako, da njegov oče skrivoma plača nekega moškega, ki njegovega sina spolno zlorabi. Krasen obrat nabreknjenega diskurza o spolnih stikih med odraslo in mladoletno osebo!

V četrti sezoni se znajde v vrvežu pedofilskega škandala in izgubi službo. Takrat se odloči, da bo postal pisatelj, ki piše pogrošno ljubezensko literaturo za ženske. Njegov roman postane velik hit, ki prejme prestižno nagrado za … najboljši gejevski roman. To ga tako zelo potre, da zbeži visoko v planine, v nekakšno votlino. Njegovo mesto prevzame debela gospa Chokesondik, z joški do kolen (ki privabljajo mucke), a razreda disciplinsko ne obvlada. Chokesondik se zateče h gospodu Garrisonu … ki navsezadnje končno »prizna«, da je homoseksualec. Vrne se na delovno mesto, a si kaj kmalu želi, da bi ga zaradi spolne usmerjenosti odpustili, saj bo tako lahko šolo tožil za milijone dolarjev. Kljub ekscesno vulgarnem obnašanju v razredu mu to ne uspe.

Prva epizoda devete sezone prinese nov preobrat: gospod Garrison postane gospa Garrison. Ustvarjalca South Parka telesni podobi dodata uhane, obrise prsi in rdeče ustnice. Gospa Garrison svojega partnerja, gospoda Sužnja, zapusti, saj je sedaj ženska in nikakor ne peder. V tej homofobični maniri poskuša preprečiti tudi sprejetje zakona, ki bi istospolnim parom omogočil sklenitev zakonske skupnosti. Pozneje, v enajsti sezoni, postane gospa Garrison lezbijka, ki se bori za obstoj edinega lezbičnega lokala v South Parku Les Bos. Kupiti ga namreč hoče nek bogataški Perzijec. Izkaže se, kakopak, da je to pravzaprav bogataška lezbična Perzijka v zanikanju. V 12. sezoni postane gospa Garrison ponovno gospod Garrison …

Paleta lika Garrison je torej pestra: od hiper-heteroseksualnega moškega preide v hiper-homoseksualnega moškega, nato v hiper-heteroseksualno transspolno žensko, kasneje v radikalno feministično lezbijko, pa spet nazaj v moškega. Isto telo, a toliko identitet. Biološki spol torej družbenega ne pogojuje – Garrison je obeležen oziroma obeležena preko performansa in družbeno-spolne stilizacije telesa, ki pa se kaže povsem poljubno, od anatomije neodvisno. In prav to je bistven poudarek.

Naboj South Parka

Zdi se torej, da South Park natančno pokaže abotnost družbenih predstav in pričakovanj v zvezi s spolom in seksualnostjo ter tako vzpostavlja radikalno kritiko prevladujočega reakcionarnega diskurza. Pa tudi naprednega, saj serija ni zavezana nobeni »strani« in zavrača kakršnokoli politično korektnost. In prav zato je South Park tako udobno in sproščujoče okolje pobega iz vsakdanjosti.

Spol(nost) v South Parku

gospa_300Dolžina seznama epizod South Parka, ki vpletajo v dogajanje seksualnost in spol, je odvisna od subtilnosti pogleda gledalstva. Na spodnjem seznamu so zgolj epizode, ki so omenjene v prispevku, in še nekaj drugih, kjer je spol(nost) osrednja tema. Ogledate si jih lahko na spletni strani: http://www.southparkstudios.com/

(S – sezona, E – epizoda)

S01E04 – Stanov pes Sparky je gej. Mr. Garrison razloži, kdo so homoseksualci.

S03E17 – Mr. Garrison predeluje mučen spomin iz otroštva: oče ga NI spolno zlorabil.

S04E05 – Mr. Garrison se zaplete v pedofilski škandal.

S04E06 – Mr. Garrison piše »ženski« roman.

S04E11 – Mr. Garrison spozna oziroma sprejme svojo spolno usmerjenost.

S05E14 – Problematizacija prisilne heteroseksualnosti.

S06E14 – Mr. Garrison bi bil rad na vsak način odpuščen iz službe.

S07E08 – Nova moda v South Parku: metroseksualnost.

S09E01 – Mr. Garrison postane Mrs. Garrison.

S09E09 – Transzmešnjava v četrtem razredu.

S09E10 – Mrs. Garrison se bori proti sprejetju zakona, ki bi istospolnim parom omogočil sklenitev zakonske skupnosti.

S11E02 – Četrtošolca Buttersa pošljejo starši v katoliški tabor za spreobračanje.

S11E06 – Mrs. Garrison se bori proti zaprtju edinega lezbičnega lokala v South Parku.

S12E05 – Mrs. Garrison postane Mr. Garrison.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tags from the story
Written By
More from Aleš Zobec

Stereotip

KOMENTAR O Slovencih (in Slovenkah) kroži precej stereotipov. Od tistih, ki poveličujejo...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja