Izjavo o zavezanosti k spoštovanju človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualnih in trans oseb (LGBT), h podpisu katere je pozivalo 8 nevladnih organizacij s področja zagotavljanja človekovih pravic LGBT-osebam, je podpisalo 8 političnih strank in list, 9 se jih pozivu ni odzvalo ali pa so podpis brez navedbe razloga zavrnile. Stranka Mira Cerarja (SMC) se je na poziv odzvala z zamudo, izjave pa ni podpisala.
Podpisnice in podpisniki so: Državljanska lista, Piratska stranka Slovenije, Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, Solidarnost, Verjamem, Zavezništvo Alenke Bratušek in Združena levica. Med strankami, ki jim človekove pravice LGBT-oseb niso mar, pa so: Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), Enakopravni deželani –Naprej Slovenija, Liberalno demokratska stranka, NSI – Nova Slovenija, SDS – Slovenska demokratska stranka, SLS – Slovenska ljudska stranka, SNS – Slovenska nacionalna stranka, Stranka HUMANA Slovenija, Stranka Mira Cerarja in Zeleni Slovenije.
Včeraj spletni novičarski portal MMC poročal, da so pri SMC-ju svoje razloge za neprispevanje podpisa pojasnili v izjavi, kjer so med drugim zapisali:»Spoštujemo človekove pravice vseh ljudi in se ne želimo posebej politično zavezovati k spoštovanju človekovih pravic le določenih skupin. Storili bomo vse, kar bo v naši moči, da bo delovala pravna država in na ta način bodo tudi spoštovane človekove pravice vseh ljudi v Republiki Sloveniji.«
SMC-ju v zadnjih dneh različne javnomnenjske poizvedbe kažejo tudi do več kot tretjinsko podporo. Jasno zavzemanje za človekove pravice različnih skupin, katerih pravice so sistematično kršene že od začetka ustanovitve Republike Slovenije, je tako ena močnejših strank v predvolilni kampanji zavila v medla pojasnila, ki dopuščajo manevrski prostor za izmikanje. Zavzemanje za človekove pravice ene skupine ali posameznika oz. posameznice pomeni širjenje svobode in utrjevanje praks spoštovanja človekovih pravic za vse.
Na podlagi javnomnenjske poizvedbe Stik Delo z dne, 28. 6. 2014, ki je merila volilno uspešnost strank in list, so nevladne organizacije oblikovale graf, ki kaže da imajo stranke in liste podpisnice izjave skupaj 21,6 % glasov volivk in volivcev.
LGBT nevladne organizacije so bi tem zapisale, da so zelo zaskrbljene nad dejstvom, da izjave niso podpisale politične stranke, ki po javnomnenjskih analizah predstavljajo več kot dve tretjini volilnega telesa. »Glede na trende v razvitih demokratičnih državah, kjer človekove pravice podpirajo tako leve, sredinske kot konservativne stranke, glede na korake, ki jih je že prehodilo LGBT-gibanje, politika in sodišča smo pričakovali mavrično podobo parlamenta,« so pojasnili in dodali, da je zaenkrat podoba slovenskega parlamenta z vidika človekovih pravic LGBT dokaj črna, kar je zaskrbljujoče in nas vse sili k razmišljanju o tem, kakšno državo bomo dobili po volitvah.
