Knjiga

prepovedano

Andrej Zavrl

Vse dam, vse dam … za pet minut slave

Nejc Rek – Neyo, Prepovedano: gej razkrinkal slovensko sceno, Alpemedia, 2014.

Prvenec Nejca Reka – Neya nam predstavi odnose, kjer te ljubimec pretepa, meče na cesto, a ti rineš nazaj k njemu. Ljubosumnost preraste v sovražnost, širjenje zlonamernih govoric in nasilje. Ljudje so slabi, zavistni in opravljivi. Jasno je, da popolnega neznanca že na prvem zmenku vprašaš, ali bi bil tvoj fant. Cele dneve visiš na spletu in iščeš zmenke, potem pa se pritožuješ nad drugimi, ki počno isto. Zagovarjaš varno spolnost, a pri fantu, ki ga poznaš že cela dva dneva, zaščita ni potrebna. In potem je veliko seksa, toda opisi so naštancani eden za drugim, srečanja pa so si zelo nedomiselno podobna; čeprav se veliko zgodi, je na koncu vse skupaj utrujajoče in dolgočasno. Imajo pa avtorjevi seksualni partnerji velike tiče. To je ta scena in to je to razkrinkanje.

Skratka, Rekova knjiga potrdi vse, kar homofobi vedo že od Mojzesa naprej: gejevski odnosi so en sam izkoriščevalski seks, nasilje, alkohol in droge. Morda bi se kdo vprašal, zakaj se vse to dogaja ravno njemu? Toda naš pripovedovalec ni nič kriv, nič ni kriv, nič kriv …. In tako čakamo in čakamo: kdaj bo nastopil trenutek premisleka teh globokih dram, ki so v resnici samo telenovele? Kdaj bo prišlo do premika? Ampak zdaj moraliziramo, ko pa bi morali biti srečni, da nam sama »medijska osebnost« (kot se avtor imenuje) ponuja tako neposreden vpogled v svojo zasebnost.

Prepovedano naj bi bila sicer avtobiografija, a pripoved v postmodernističnem smislu brisanja meja med dejstvi in literaturo sem in tja uide v rahla pretiravanja in fikcijo, kar avtor še podkrepi z rabo precej nenavadnih psevdonimov. Vendar tu ni, da bi človek obupoval, saj je zaokrožila že dobra novica: avtor piše nadaljevanje.

Ocena: non plus ultra

 

gradim Aleš Zobec

Zvočnost in telesnost

Milan Šelj, Gradim gradove, ŠKUC – Lambda, 2015.

Gradim gradove je tretja pesniška zbirka (po Darilu [2006]in Kristalih soli [2010]) kraško-londonskega pesnika Milana Šelja. Potem ko v prvi pesmi zajaha Pegaza, nam v štirih poglavjih prinese še 70 pesmi, večinoma v slovenščini, nekaj pa tudi v angleščini.

Pesnik že v naslovu prve pesmi pokaže, da bistvo njegove poezije ni samo v skladanju (slovarskih in osebnih) pomenov besed v nenavadne zveze, temveč tudi v poslušanju glasbe besed. Pesniško zbirko namreč preveva pesnikovo igranje z zvočno podobo jezika, saj sopostavlja zvočno slične besede, začenši z gazečim pegazom (Pegaz pa gazi). Avtor ne piše v stalnih kitičnih ali pesemskih oblikah, vendar pa se pogosto poslužuje tudi polnih, rimanih stikov – tako je zbirka pogosto zapisana v »zlogih za ritem in ples«. Na kratko: Šeljeva poezija je (zavestno) igriva in sproža ugodje. Pa ne le zaradi zvočnih igrarij, marveč tudi zaradi telesne, erotične motivike. Kaj je za lirski subjekt pomembnejše – igranje z besedami ali telesi? Kakor kdaj – če hodiš »po svetu brez svinčnika v žepu«, morda slednje, a vendar nam pesnik pove, da »se izrečeno zveže meseno z ustvarjenim v sinestezijo«. Med zvočnim in telesnim stikom vsaj z vidika pomembnosti, ki jima jo Šelj pripisuje, tako ni pomembnejše razlike. Sta pa pesnjenje in telesnost v zvezi, saj pesnik za pesem potrebuje utrip svobodnega telesa, »skelenje po koži razlitega semena«.

Zbirka se konča s suspenzom in – ponovno – Pegazom, saj Šeljeva (pesniška) pot, če si dopustim še zadnjo pomensko interpretacijo pesmi, še ni končana – kot pravi, »se iskanje izvirov ne neha«.

Ocena: 5

 

resnica Matej Repič

Težave sodobne kritike

Joël Dicker, Resnica o aferi Harry Quebert, prevedla Alenka Moder Saje, Mladinska knjiga 2015.

Dolgo pričakovani roman, ki ga kritiki v tujini slavijo kot že dolgo nobenega, je končno preveden tudi v slovenščino. Roman Joëla Dickerja, ki v tujini, sploh v frankofonskih državah posega po številnih prestižnih literarnih nagradah in ki se za nameček in veselje založb prodaja še v večmilijonski nakladi, je bil tudi pri nas (razumljivo) močno oglaševan. Številne recenzije so bile tudi pri nas polne primerjav Dickerja z Danom Brownom, njegov triler pa je za mnoge tisto, kar smo čakali vse od Larssonove trilogije Millenium. Pa vendar, v branju za moje pojme čisto običajnega trilerja, ki slogovno komajda preseže kakšno Danielle Steel ali detektivsko Enid Blyton, ne vidim nikakršne dodane vrednosti, ki bi odtehtala priporočitev romana. Če kaj, potem v njem vidim vse to, kar lahko očitamo današnji literarni kritiki, ki vse preveč hitro pade na limanice »recepture« postmodernega romana. Le zato, ker roman vsebuje nekaj postmodernističnih nastavkov, kot so roman v romanu, avtorjevo pisanje o drugem avtorju, za čigar se kasneje izkaže, da ni avtor, zamenjava sloga in pripovedovalcev, itd. … vse to še ni garancija za dober roman. Vsekakor pa olajša delo mnogim izšolanim literarnim komparativistom. Sicer pa, kako že pravijo, mar ni sodobni slog le novinarsko pisanje? Kdo bi jim potemtakem lahko resno zameril?

Ocena: 1

 

sovaAndrej Zavrl

Od Zasipa pri Bledu do sebe (z vmesnim ovinkom okrog sveta)

Valerij Zupan Val, Pegasta sova, samozaložba, 2015.

V prvencu Valerija Zupana Vala je med mnogimi citati tudi daljši navedek Renate Salecl, ki med drugim pravi: »Bistveno pri vodnikih za samopomoč je, da očitno ne delujejo.« To je ključ. Pegasta sova je namreč avtobiografski zapis, ki nam da vpogled v stanje in delovanje človeka, ki je globoko veren – njegova vera pa je novodobna duhovnost. V iskanju sebe in ljubezni se pripovedovalec zateka k različnim izrekom za (samo)tolažbo, pretokom energij, angelskim kartam (od katerih vsaka lahko pomeni vse, človek v stiski pa je gnetljivo blago), psihološki astrologiji, avram, vibracijam, angelom in sporočilom iz vesolja. Naključij ni, tudi problemov ni, so le izzivi. Vse se zgodi z namenom – kar postane še posebej ironično, ko mu isto reče ženska, ki ga prepričuje, da jo je spoznal z namenom, da ga ozdravi homoseksualnosti. Četudi gre pripovedovalec na konec sveta, ostaja izgubljen na istem mestu, dokler ne izstopi iz tega vrtinca iskanja, ki ni (in ne more biti) nikoli končano; vedno je še ena delavnica, še en priročnik, še ena terapija – da te naredi še bolj nezadovoljnega in nesrečnega. Enako velja za iskanje partnerja. Tako nas nič ne preseneti, da pripovedovalec hodi v seks klube, potem pa se mu gabi, kar tam vidi. In gre spet.

Pripoved je postavljena v okvir 10-dnevne meditacijske delavnice, kjer na plan privrejo misli in spomini na dogodke, ki so pripovedovalca zaznamovali, dodan pa je še epilog o šrilanških pripetljajih, kjer je knjiga nastala. Avtor sem in tja uporabi dobrodošlo ironijo (kako boš meditiral, če je v skupini privlačen fant? in kako, če drugi glasno cmokajo in prežvekujejo? namesto za duhovno delavnico je denar bolje porabiti za obisk savne) in duhovite opise notranjih občutij, ko se kaj lepega zgodi in zaigrajo vse nebeške orgle.

Ocena: sporoči naj jo vesolje

 

PrototipAleš Zobec

Biblično in/ali seksualno

Ralf König: Prototip, prevedla Anja Golob, Zavod VigeVageKnjige, 2014; Super paradiž, prevedel Milan Štefe, ŠKUC – Lambda, 2015.

Čeprav kultni nemški stripar Ralf König, prejemnik številnih mednarodnih nagrad za svoje umetniško delo, za splošno javnost, ki je leta 2012 obiskala 28. festival gejevskega in lezbičnega (danes LGBT) filma in si ogledala Praunheimov dokumentarni portret Kralja stripov, ni kakšen obskurum, je po več kot 30 letih ustvarjanja doživel prevoda dveh stripov tudi v slovenščino.

Najprej prvi del trilogije (v barvah) Prototip (ki mu sledijo Arhetip in Antitip), v katerem vzame avtor v svojem grafično tipičnem in humornem slogu v obdelavo najusodnejši niz dogodkov v krščanskem imaginariju – početek sveta in padec človeka pod izvirnim grehom. A Königovovo stvarjenje in padec nista zapisana, da bi naložila bralstvu breme neskončne krivde in tesnobe. Stripar odvrže navlako razlagalcev (in razlagalk) Biblije in postavi prizore v docela komično konstelacijo, ki – upam – tudi častilcem in častilkam oltarja pokaže drugo plat medalje s krivdo in neskončnim dolgom na eni strani.

V času parade ponosa 2015 pa je izšel še en Königov (črno-beli) paradiž, ki tematizira neskončne drame, včasih tudi žajfe gejevskega življenja – od lahkotnih fukaških do tistih čisto pravih HIV-astih, v katere se zapletejo Königovi junaki. Njegovi liki so pretirani, a ne neverjetni, so karikirani, a ne delujejo trapasto. Pravzaprav so navkljub vsemu zelo življenjski in nagovarjajoči. Da bi nagovorili tudi tiste, ki jih še niste spoznali, se brezplačni izvodi odlične »publikacije« – vsaj v času pisanja recenzije – lahko dobijo na različnih lgbt-prijaznih mestih.

Ocena: 5 + 5

 

Ne spreglejte

brokeback
Foto: okrutnisvet

Založba Modrijan, bržkone najbolj lgbt-prijazna nelgbt-založba na Slovenskem, je izdala slovenski prevod kratke zgodbe ameriške pisateljice Annie Proulx Gora Brokeback iz leta 1997, na osnovi katere je bil leta 2005 posnet znameniti film o gejevski ljubezni med dvema kavbojema. Deset let po filmu se splača prebrati še knjigo.

Pri Modrijanu je izšel tudi prevod kratkih zgodb Luisa Negróna Okrutni svet, ki s svojo neposrednostjo zadane bralca neposredno v … no, boste videli. Pripravite robčke. (Pa ne nujno za solze.)

 

 

pravo

Zavod za kulturo raznolikosti Open je izdal zbornik Pravni položaj istospolnih partnerstev in starševstva v Sloveniji, prvi sistematični pregled sistemske diskriminacije istospolnih parov in družin v slovenski zakonodaji, ki ga je uredila Barbara Rajgelj. Čeprav je namenjen predvsem strokovni javnosti, vam ga priporočamo v branje zaradi boljšega zavedanja, kje vse nas država diskriminira.

 

 

 

 

 

 

 

Prvagrmadekokoska

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kup novih knjig je izšlo tudi pri »domači« založbi Lambda. Med drugimi je Brane Mozetič izdal svojo drugo otroško slikanico Prva ljubezen, ki spregovori o čustveni navezanosti dveh dečkov v vrtcu. Ne spreglejte tudi zbornika Grmade, parade in molk, ki ga je prav tako uredil Brane Mozetič in prinaša prispevke k »neheteroseksualni zgodovini Slovenije«. Pri Lambdi je izšel tudi roman Vesne Lemaić Kokoška in ptiči. Ta reflektira dogajanje okrog gibanja 15o, ki je zasedlo ploščad pred borzo in se za šest mesecev utaborijo v kampu Bojza. Vse nove knjige zbirke Lambda si lahko ogledate na www.skuc.org/index.php?show=knjige.

ostaniskrbidnevnik

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tudi pri Vizibiliji so izšle tri nove knjige. Nataša Velikonja je izdala svojo peto pesniško zbirko Ostani, ki je bila nominirana tudi za Veronikino nagrado 2015, Nina Dragičević je izdala prozni prvenec Kdo ima druge skrbi, Urška Sterle pa satirični roman Dnevnik dvornega norca, ki je satirični pretres aktualnega časa, ki je ves čas v času krize. Vse nove knjige zbirke Vizibilija si lakho ogledate na www.ljudmila.org/lesbo/vizibilija.

nagobcnikroznato

Nova knjiga je izšla tudi pri društvu DIH. Boštjan Mlakar je spisal nadaljevanje svojega prvenca o spolnosti, spolno prenesljivih okužbah in varnem seksu 70 odtenkov mavrične ali Brez nagobčnika o seksu. Naslov pove vse. Ne spreglejte pa tudi drobne knjižice Gregorja Brdnika Skozi roznata očala, ki je izšla pri Mladinskem kulturnem centru Maribor. V njej so zbrane osebne zgodbe ljudi z izkušnjo homofobije.

 

 

Tags from the story
Written By
More from Uredništvo

Kampanja za vse družine predstavila spletno stran

Danes je kampanja »Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja