KOLUMNA
Odlično organizirani, usklajeni in hiperaktivni nasprotniki Družinskega zakonika so v zadnjih šestih mesecih pokurili domala ves arzenal t. i. argumentov, zakaj je nedopustno odpraviti sistemsko diskriminacijo istospolnih parov in njihovih otrok. In vendar opažam, da z enim vendarle ne mahajo tako prešerno, kot bi morali, če bi vanj res verjeli. Gre za kronski »protiargument«, temeljni dokaz, ultimativno resnico, aksiom, iz katerega rastejo vsi ostali »podargumenti«. Če ta klecne, se kot babilonski stolp zruši vse, na čemer že leta gradijo nosilci nasprotovanja nove družinske zakonodaje: predsednik Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc, predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak, predsednik Društva za družini naklonjeno družbo Družinska pobuda Tomaž Merše, direktor Zavoda za kulturo življenja Iskreni.net Igor Vovk, podpredsednica društva Pobuda za šolo po meri človeka Angelca Likovič, dr. Tadej Strehovec … Kdo je dr. Strehovec? Na spletnem portalu, kjer je skoncentrirana vsa »argumentacija« in akcija nasprotnikov Dužinskega zakonika 24kul.si pravijo, da gre za strokovnega sodelavca portala, moralnega teologa in bioetika ter predavatelja na Teološki fakulteti v Ljubljani. Pogled v javno dostopne evidence AJPESa pokaže, da gre za direktorja Zavoda za družino in kulturo življenja KUL.si, ta je lastnik spletnega portala 24kul.si. Pater dr. Tadej Strehovec je tajnik Komisije za pravičnost in mir, organa Slovenske škofovske konference. In kakšen je ta sveti gral nasprotnikov Družinskega zakonika, iz katerega vse izhaja? Prvič se je jasno zapisal v Družini 28. februarja letos. V članku Potiskanje v spiralo molka Bogomir Štefanič ml. citira preroške besede patra Branka Cestnika: »Gledamo, denimo, tv-soočenje /o homoseksualnosti/. Na eni strani postkomunistični liberalci (praviloma ateisti), na drugi konzervativci (praviloma kristjani). Velika verjetnost je, da bodo v dvoboju besed zmagali liberalci. Redko bo obrnjeno. Konzervativec namreč igra v gosteh. Ni na domačem terenu. Svoj glavni argument, zakaj je homoseksualnost greh, bo moral skrivati. Glavni in izhodiščni argument pa ni nič drugega kot božja avtoriteta. Homoseksualnost je greh (napaka, nepravilnost, prestopek …), ker gre proti božjim načrtom glede spolnosti in ljubezni med moškim in žensko. Toda tega na tv-soočenju ne moreš in ne smeš povedati. Tv-soočenje je kantovsko ‘umno’ in transcendentalij ne prenaša. S transcendenco se osmešiš. Povrh živimo v diktatu politično korektnega, kar bistveno zoži tvoje besedišče. Besed ‘greh’, ‘nenormalno’, ‘proti naravi’, ‘nezdravo’ ne smeš niti uporabljati. Izpadel boš kot nestrpnež in fašist.«
Alfa in omega resnice, zakaj je treba nasprotovati Družinskemu zakoniku je torej bog. Kateri? Krščanski, jasno, katoliški. Dovolite mi torej kratek izlet v svet katoliškega boga.
Temeljni tekst, na katerem sloni vse krščanstvo, tudi katoliško, je Sveto pismo. To se, predvsem v Stari zavezi, jasno opredeljuje do homoseksualnosti. V tretji Mojzesovi knjigi je v 18. poglavju, Spoštovanje zakonske zveze, zapisano: »Ne smeš ležati z moškim, kakor se leži z žensko; to bi bila gnusoba.« Res je torej, judovsko-krščanski, ergo katoliški bog je neizpodbitno proti novemu Družinskemu zakoniku. Zato mora biti tudi katoliška cerkev proti, saj bi sicer zanikala lastnega boga. Do tu, vse logično. A poglejmo pobliže.
20. poglavje, Kazenske določbe, te iste tretje Mojzesove knjige: »Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju.« Torej bi morala katoliška cerkev zagovarjati smrtno kazen za homoseksualce. Zakaj je ne? Cerkveni dokument Premislek o predlogih za pravno priznanje zvez med istospolnimi osebami, ki politikom narekuje nasprotovanje vsakršnemu zakonskemu urejanju istospolnih zvez, hkrati pa katoliške vernike uči, da morajo moške in ženske, ki imajo homoseksualna nagnjenja »sprejemati s spoštovanjem, sočutjem in obzirnostjo«, in da se je treba »/V/ razumevanju do njih /…/ izogibati slehernemu znamenju krivičnega zapostavljanja«, je torej v nasprotju s temeljnim naukom, zapisanim v svetem tekstu. Zakaj lahko cerkev nadmudri lastnega boga?
Naprej. 20. poglavje tretje Mojzesove knjige: »Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica. /…/ Če kdo leži z žensko, ko ima ta mesečno čiščo, in odkrije njeno nagoto, je odgrnil izvir njene krvi in sama je odgrnila izvir svoje krvi; naj bosta oba iztrebljena izmed svojega ljudstva.« Torej bi morala katoliška cerkev pobiti vse, ki varajo in iztrebiti vse, ki seksajo med menstruacijo. Zakaj ne uboga lastnega boga, ki v tretji Mojzesovi knjigi jasno pravi: »Držite se torej vseh mojih zakonov in vseh mojih odlokov in jih izpolnjujte, da vas ne izbruha dežela, v katero vas vodim, da boste prebivali v njej.« In še: »Razlikujte torej med čistimi in nečistimi živalmi, med nečistimi in čistimi pticami, da se ne ognusite ne z živalmi ne s pticami ne z ničimer, kar mrgoli po zemlji, kar sem za vas izločil kot nečisto.«
Kaj je krščanski bog izločil kot nečisto? 11. poglavje tretje Mojzesove knjige, Čiste in nečiste živali: »Izmed prežvekovalcev in izmed tistih s parklji pa ne smete jesti /…/ zajca, ker sicer prežvekuje, pa nima parkljev: za vas je nečist; in svinje, ker sicer ima parklje, preklane parklje, pa ne prežvekuje: za vas je nečista. /…/ Kar koli pa v morjih in rekah izmed vsega, kar se giblje v vodi in izmed vseh živih bitij, ki so v vodi, nima plavuti in luskin, je za vas gnusoba.« Zakaj torej cerkev ne prepove svinjine, zajčjega mesa, rakov in školjk? Je pametnejša od boga, ki mu služi?
Naprej. 25. poglavje pete Mojzesove knjige: »Če se tepeta moška, mož in njegov brat, in se približa žena enega, da bi rešila svojega moža iz rok tistega, ki ga tepe, pa iztegne roko in ga zgrabi za sram, ji odsekaj roko; tvoje oko naj bo brez usmiljenja.« Zakaj cerkev ne predlaga sprememb Kazenskega zakonika?
V Novi zavezi v Matejevem evangeliju Jezus v Govoru na gori: »Kdor koli gleda žensko, da jo poželi, je v srcu že prešuštvoval z njo. Če te desno oko pohujšuje, ga iztakni in vrzi od sebe; kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi bilo celo tvoje telo vrženo v peklensko dolino. In če te desna roka pohujšuje, jo odsekaj in vrzi od sebe, kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi celo tvoje telo prišlo v peklensko dolino.« Zakaj katoliška cerkev ne iztika oči in seka rok?
Zakaj je torej cerkev v določenih okoliščinah pripravljena dvigniti bogu sredinec in se držati sodobnih človeških načel, v drugih pa nas zatira s svetimi teksti? Kje so zapisani kriteriji, kdaj se boga lahko odjebe in kdaj se mu je treba popolnoma pokoriti? Kdo jih piše? Kdo izvršuje? Kdo nadzoruje?
In če že prezremo dejstvo, da se katoliška cerkev ne drži niti predpisov lastnega boga, in dejstvo, da ima (zaenkrat še) 42 ostalih verskih skupnosti najverjetneje podoben seznam svetih pravil, mar ne bi v sekularni državi, kjer so verske skupnosti po ustavi ločene od države, leta 2010 vendarle moral prevladati nek bolj univerzalen civilizacijski diskurz? Npr. tisti o univerzalnih, nedeljivih in neodtujljivih človekovih pravicah in svoboščinah?
