Konkretna z Jelkom Kacinom

LGBT-9 600

 

Cafe Kolaž je v sredo popoldan gostil okroglo mizo z Jelkom Kacinom in nekaterimi njegovimi kandidatkami in kandidati, ki mu bodo pomagali pridobiti mesto v Evropskem parlamentu (EP). Kot je dejal nosilec liste je želel z izbiro kandidatk in kandidatov pokazati, da povezuje nasprotne bregove. »Mi smo sestavili listo, kjer moja leva in desna predstavljata vidno manjšino in zaradi tega je cela naša lista sporočilo Sloveniji, da je čas, da se vendarle politično aktivira in nekaj naredi zase,« je povedal kandidat , pri čemer je mislil na lgbt-aktivistko doktorico Tatjano Greif in Andreja Lavtarja, vodjo njegove pisarne v EP.

Greif je tako prva lgbt-aktivistka iz Slovenije, ki bo kandidirala na evropskih volitvah. Doktorica antropoloških znanosti je dejala, da je bilo povabilo na Kacinovo listo Konkretno zanjo velik izziv in presenečenje. Povabilo je na koncu sprejela, rekoč: »Po 30 letih aktivizma v Sloveniji je zgovorna poteza, da nekdo sprejme ta izziv.« Pri tem je izpostavila problematiko ločenosti politične in družbeno-civilne sfere.

Lavtar je povedal, da so ob sestavljanju liste razmišljali, da mora biti ta prava liberalna lista, kot se za evropske volitve spodobi, torej popolnoma vključujoča. »Bila bi zamujena priložnost, da ne bil tudi sam z imenom in priimkom na tej listi,« je še dodal.

Dorijan Maršič, direktor ustanove za krepitev človekove varnosti in nekdanji predstavnik Slovenije pri NATO-vem centru za koordinacijo humanitarne pomoči, je poudaril, da prihaja iz dvojezičnega okolja, kjer živi italijanska manjšina in dodal: »Vsi smo manjšina, ki se mora znajti v tem globaliziranem svetu.« Meni, da lahko k listi Jelka Kacina doda občutek vpogleda v posameznico in posameznika ter stik s širšo politiko.

Jure Pucko, študent podiplomskega študija na Fakulteti za družbene vede, ki je bil v času zadnjih volitev v EP član Kluba evropskih študentov in je sodeloval v kampanji za višjo volilno udeležbo, je dejal, da je v času zbiranja podpisov za Kacinovo listo po Sloveniji spoznal, da je čas, da se mladi končno opogumijo, prevzamejo odgovornost ali si vzamejo priložnost, če jim ni dana. Dodal je še: »V politiki ni dobro, če se vse jemlje preveč osebno.«

Kacin je komentiral trenutno politično dogajanje v državi in dejal, da je zaradi političnih nespretnosti Alenke Bratušek in Zorana Jankovića tudi sam oblaten kot politik. Izpostavil je še vlogo predsednika države Boruta Pahorja, ki skupaj s parlamentarnimi strankami državljanom in državljankam ne daje možnosti tehtnega premisleka o lokalnih in parlamentarnih volitvah. Opisal ga je z besedami: »Mi smo imeli predsedniške volitve, da bi izvolili predsednika, izvolili smo pa Boruta.« Zato za Kacina podpori nekdanjega predsednika doktorja Danila Türka in ekonomista Mojimirja Mraka pomenita korak v pravo smer.

O uspehu ali neuspehu na volitvah je dejal: »Zvest sem samo sebi.« S svojo listo, da je želel pokriti vse segmente in pri tem izpostavil še Failo Pašić Bišić, ki je pripada manjšini, ki je s tem postala vidna. Lavtar je o prisotnosti Pašić Bišič na listi dejal, da tam ni le zato, ker ima na glavi ruto. Ni pozabil omeniti, da je skušal pritegniti še pripadnice in pripadnike srbske in bošnjaške manjšine, a žal neuspešno.

Med razpravo je beseda nanesla tudi na klasično vprašanje volitev – udeležbo. Pucko je povedal, da ljudje v Evropski uniji ne razumejo, da je 90 odstotkov zakonodaje sprejete z evropskimi direktivami in uredbami, hkrati pa države niso pripravljene predati del suverenosti. Po njegovih besedah ljudje še niso dojeli pomena evropskega koncepta: »Nasilni poskus sprejetja Lizbonske pogodbe je pokazal, da pristop od zgoraj navzdol ni primeren.«

Greif je podala svoj razmislek o volilni (ne)udeležbi. Meni, da družbena klima ljudi ne spodbuja k participaciji, kot tudi ne politika. Izpostavila je še problem inkluzivnosti demokracije: »Kako je ta vključujoča do vprašanj, ki niso del elitne politike, množičnih medijev in do manjšinskih, obrobnih tem?« Na koncu je povedala, da se tisti, ki so odrinjeni od družbenih tokov in vprašanj, ne čutijo poklicane in odgovorne, da bi sodelovali pri odločitvah.

Kar bo na koncu zares konkretnega od liste, ki se zdi, da bi bila predobra, da bi bila resnična, so volilni izidi, in upajmo, da bodo kljub razbiti levici v prid manjšinam.

 

Tags from the story
Written By
More from Martin Gramc

Papež eno, kardinal drugo?

Novi španski kardinal iz Pamplone Ferdinando Sebastijan Agilar (na fotografiji), ki je...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja