Študentje Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani so posneli kratki film Misliti družine, v katerem predstavljajo mnenja in stališča svojih profesorjev o družbi, kulturnem značaju družine in družinskem zakoniku.
Idejo za snemanje filma na temo družine in družinskega zakonika se je študentom etnologije in kulturne antropologije porodila na eni izmed okroglih miz, ki jih prirejajo že od leta 2009. Na srečanju, ki so ga organizirali 8. marca 2012 v sklopu Anthropology Student Sessions (ASS), da bi kritično ovrednotili vsebino družinskega zakonika in prispevali svoj pogled v javno debato, so se odločili za aktivno sodelovanje v predreferendumskem dogajanju.
Zakaj pa naj bi bilo mnenje kulturnih antropologov tehtno in upoštevanja vredno? Kot pravi britanski kulturni antropolog Robin Fox je sorodstvo za antropologijo to, kar je logika za filozofijo in akt za umetnost. To pomeni, da je zanimanje za sorodstvo v sami srži discipline. Antropologija si je v dvesto letih s terenskim raziskovanjem nabrala kopico znanja in izkušenj, ki se navezujejo na sorodstvo, poroko in družine, v filmu razlaga prof. dr. Božidar Jezernik. Kulturno antropološke raziskave kažejo, da so na tem svetu možne zelo različne oblike družin, tudi homoseksualne. Prof. dr. Bojan Baskar razlaga, da »to niso kakšne nove perverzije, kot ljudje radi mislijo, temveč obstajajo tudi tradicionalne oblike homoseksualnosti. Družina je zadosti elastičen pojem, če jo razumemo kot reprodukcijsko enoto, da lahko vključuje tudi starše istega spola«.
Študentje so izjave profesorjev in profesoric zbrali v kratkem filmu. Ta ne prikazuje enoznačnega pogleda na problematiko družinskega zakonika, ampak poskuša skozi mnenja antropologov osvetliti tako pozitivne kot negativne vidike. Hkrati pa pojasnjuje širše družbeno ozadje problematike. Dr. Uršula Lipovec Čebron izpostavi dejstvo, da smo bili priča enakemu izključevanju istospolno usmerjenih tudi v nacizmu in fašizmu. Tovrstno izključevanje pa korenini v vedno večjem pomanjkanju ekonomskih virov. Ker se vse skozi diskreditira iste skupine prebivalstva se Čebronova sprašuje, zakaj tega registra ne prepoznamo in se mu upremo kot celotna skupnost.
Antropološko znanje temelji na medkulturnih primerjavah, kar antropologom omogoča razumevanje družbenih pojavov, ki nihajo med človeško univerzalnim in kulturno specifičnim, med skupnostjo in posameznikom. Skozi stoletja antropoloških raziskav se je pokazalo, da so posamezniki in skupnosti nenehno ustvarjalni in s tem obenem (pre)oblikujejo svet. Antropološke raziskave so med drugim dokazale, da vlogi očeta in matere nikakor nista naravni, ampak sta kulturno ustvarjena družbena položaja, ki se v času in prostoru nenehno preobražata. Spreminja pa se tudi oblika družin, tako po svetu, kot tudi v Sloveniji. Kot pojasnjuje prof. dr. Rajko Muršič, družina ni biološka danost, temveč kulturni in simbolni konstrukt. Pravzaprav »družina kot institucija do današnjih dni sploh ne bi preživela, če se nebi spreminjala«, povzema dr. Alenka Bartulović.
Govorci v filmu iz antropološkega zornega kota presojajo zakonik, o katerem bomo odločali na nedeljskem referendumu. Omenjajo tudi nekatere pomanjkljivosti zakonika, ki pa po njihovem mnenju niso bistven razlog, da bi zakoniku nasprotovali. Dr. Jaka Repič meni, da zakonik precej konzervativen, saj gradi na percepciji tradicionalne družine in jo posodablja le v omejenem obsegu. Prav vsi sogovorniki pa se strinjajo, da družinski zakonik prinaša pozitivne spremembe, saj pravno ureja družbeno realnost, olajšuje življenja vseh državljanov in državljank Republike Slovenije in otrokom prinaša večjo socialno varnost.
