Včeraj je Odbor za delo, družino in socialne zadeve nadaljeval z drugo obravnavo predloga Družinskega zakonika. Parlamentarci in predstavniki civilne družbe so razpravljali o vsebini drugega člena zakonika, ki govori o definiciji družine.
Večji del razprave je predstavljalo preigravanje že večkrat slišanih argumentov za in proti novi, inkluzivni definiciji družine. Na strani predstavnikov civilne družbe, ki podpira predlog Družinskega zakonika, je dr. Barbara Rajgelj opozorila, da sodna praksa pri nas, ki že priznava tuje sodne odločbe o posvojitvi otrok s strani istospolnih parov, ne dopušča več veliko manevrskega prostora. Meni, da je glede na sodno prakso možno razpravljali samo še o imenu instituta, ki bi istospolnim parom podelil enake pravice kot raznospolnim, ni pa več moč razpravljati o vsebini pravic. Glede na sodno prakso je jasno, da morajo biti te izenačene. Hkrati je poudarila, da je Evropsko sodišče za človekove pravice prav prejšnji teden odločilo, da istospolna partnerstva spadajo v kontekst »družinskega življenja«, ki ga ščiti 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Velik del razprave se je vrtel okrog vprašanja naravnosti družin in družinskih razmerij. Barbara Rajgel je opozorila, da pravo ureja družbena, ne naravna razmerja, Mitja Blažič pa je pojasnil, da bi uzakonitev naravnih razmerij, kot jih na primer vidimo v živalskem svetu, pomenilo vse kaj drugega, kot pa razmerja med moškim in žensko, kot jih razumejo in vidijo nasprotniki Družinskega zakonika.
Dr. Roman Kuhar se je odzval na pripombo Alenke Jeraj (SDS), ki je menila, da bi Ministrstvo moralo najprej narediti raziskavo med istospolnimi družinami in jih vprašati, s kakšnimi težavami se sploh srečujejo. Poudaril je, da je takšno raziskavo pri nas opravila Ana Sobočan in da jo je Ministrstvo upoštevalo pri pripravi predloga, poleg tega pa je poudaril, da definicija družine iz drugega člena predloga sledi definiciji družine, kot jo je leta 1994 postavila OZN. Ta upošteva ugotovitve sociološke stroke o pluralizaciji družinskih oblik v sodobnosti, hkrati pa pravno ureja tudi socialno starševstvo. Opozoril je, da ne moremo govoriti o idealni družini v smislu forme, kot je predlagal Franc Cukjati (SDS), pač pa kvečjemu lahko govorimo o idealni družini v smislu vsebine – ni torej pomembna oblika družina, pač pa, kaj se v družini dogaja.
Miha Lobnik se je med drugim odzval na razpravo Marjana Pojbiča (SDS), ki je menil, da analni spolni odnosi niso naravni in predvsem ne morejo prispevati k reprodukciji. Lobnik je poudaril, kako tovrstno razmišljanje izkazuje, da so homoseksualne partnerske veze še vedno razumljene zgolj skozi vidik seksualnosti, ne pa tudi skozi vidik čustvenega, podpornega, ljubezenskega in podobnega razmerja med partnerjema, kot to velja za heteroseksualne pare. Hkrati je pozval k globalni solidarnosti in nasprotnike novega Družinskega zakonika opozoril, da s svojimi dejanji pravzaprav sporočajo, da bi raje videli, da sirote v Afriki umrejo, kot pa da bi jih posvojil istospolni par.
Maja Šorli se je v razpravo vključila z zgodbo istospolne družine, ki je v šoli doživela diskriminacijo zaradi oblike svoje družine. Ko so se namreč pri pouku pogovarjali o družinah in je učiteljici postalo jasno, da je otrok iz istospolne družine, je popolnoma spremenila odnos do tega otroka in ga ves čas izključevala in diskriminatorno obravnavala. Otrok je zaradi tega začel zbolevati in šele ko je postalo jasno, da je to reakcija na situacijo v šoli, so starši lahko rešili problem – otroka so prepisali v novo šolo, kjer so ga povsem enakovredno sprejeli, a vendarle je otrok zaradi tovrstnega odnosa učiteljice izgubil skorajda eno šolsko leto.
Razprava o istospolnih družinah je bila mestoma spet sovražna in izključujoča, hkrati pa je vse skupaj včasih izvenelo kot cirkuška predstava. Aleš Primc je namreč s seboj prinesel šahovsko uro, s katero je meril čas, ki ga predsednica Odbora nameni zagovornikom in nasprotnikom zakonika. Menil je namreč, da imajo zagovorniki zakonika bistveno več časa za razpravo. Ura je sprožila vrsto neodobravanja, predsednika je menila, da je tovrstno merjenje časa nespoštljivo do parlamenta – in ker Primc sprva ni želel umakniti ure, mu je zagrozila, da ga naslednjič ne bo več vabila na sejo. Primc je nato uro ugasnil in ugotovil, da je bila razprava do tiste točke bolj ali manj uravnotežena.
Salve smeha je povzročil tudi komentar Mihe Lobnika. Ta se je namreč odzval na izvajanje Marjana Pojbiča, ki je razpravljal o analnem seksu in v isto sapo dejal, da nima nič proti homoseksualnim parom. Lobnik je nato dodal: »… vas pa očitno taki pari zelo fascinirajo!«
Po šestnajstih urah razprave je Odbor za delo, družino in socialne zadeve končno glasoval o drugem členu Družinskega zakonika in ga s sedmimi glasovi za in tremi proti potrdil. Nova, vključujoča definicija družine se torej glasi: »Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države.«
Več:
