KUBA
Pravijo, da kot turist na Kubi ne boste našli dveh stvari: dobre hrane in gejevske scene. Nobena trditev ne drži, če se na pot odpravite obveščeni in zagnani. Hrana je lahko namreč odlična (tropski sadeži, jastog, fižol, riž, tropska zelenjava in nekaj osnovnih vrst mesa za mesojedce), še zlasti, če se boste prehranjevali v t. i. casas particular, to se pravi, če boste bivali pri domačinih za 25 – 30$ za dve osebi na sobo na noč; za 3$ vam pripravijo tudi zajtrk, za 8$ pa večerjo.
Za orientacijo še tole o denarju. Za turiste velja druga valuta in zvečine boste plačevali v t .i konvertibilnih pesosih oz. CUC-ih, ki jim pravijo tudi »dolarji«. Ameriških dolarjev pa na Kubi sploh ne potrebujete, saj jih menjajo zelo slabo. Za 50 eurov boste v menjalnicah dobili približno 57 CUC. Pivo stane od 1,5 do 3 CUC, mojito od 3 CUC navzgor, solidna večerja od 8 CUC navzgor. Vstopnina za muzeje in nekatere klube je praviloma 5 CUC. Tudi žicali vas bodo za 1 CUC oziroma »un peso«.
Gejevska scena na Havani
Po nasvetih predhodnikov in predhodnic smo tri slovenske lezbijke že bile približno informirane, kje so GLBT točke. Pa začnimo s Havano, ki premore nekaj štrik placov, na katerih se zbirajo samo geji, zato jih vseh osebno nismo šle preverjat. Za radovedne pa vseeno: štrikarska destinacija je na ulici La Rampa pod hotelom Hilton, kjer dobite tudi informacije o tem, kaj dogaja in če se v kratkem obeta kak gejevski party. Za gejevsko plažo se boste morali premakniti iz Havane na Playas del este (Vzhodne plaže). Svetujemo taksi – za plačilo se dogovorite vnaprej in ne pristanite na več kot 15 CUC v eno smer! – v lokalnem avtobusu št. 400 se vam bo v vročini in gužvi utrgalo, pa še kaj vam bo zmanjkalo. Taksi naj vas odpelje do lokala Mi Cayito. Na drugi strani je plaža in tam boste nedvomno srečali kakšno skupinico lokalnih in turističnih gejev. Opazile smo tudi kakšno lezbijko!
Gej, ki smo ga spoznale preko neke prijateljice iz Kanade, nam je povedal, da je trenutno edini gejevsko-lezbični lokal Bar de las Estrellas, in sicer v havanski četrti po imenu Lawton. Žal tisti vikend, ko smo bile še v Havani, ni obratoval. O tem, kdaj je odprt ta bar, ki je znan tudi kot Casa de Rogelio, se lahko prehodno pozanimate na številki 986129.
Jug Kube
Mi pa že gremo naprej v mesto Trinidad na južnem delu otoka, majhen kraj pod zaščito Unesca. Posrečilo se nam je dobiti odlično caso particular, ne da bi imele prej kaj rezervirano. Zvečer vsi hodijo na velikansko dvorišče, znano kot Casa de la musica. Tam boste opazili tudi geje in pa nezgrešljive transice, vsi pa so na preži za turisti/turistkami. Naj še omenim, da je plaža, oddaljena 12 km iz Trinidada, prečudovita, čeprav nič kaj štrikarska.
Iz Trinidada se odpeljemo z avtobusom Viazul, ki prevaža samo turiste oz. tiste, ki lahko plačajo v CUC. Naslednja postaja je mesto Santa Clara, znano zlasti po muzeju in grobnici revolucionarja Che Guevare – vredno ogleda. Zvečer smo se odpravile v Club Mejunje, o katerem smo slišale, da imajo zanimiv program, menda tudi koncerte, literarne večere, predstave in – drag šove! Klub je lociran na Calle Marta Abreu 12, to je v samem središču Santa Clare. Svetujemo, da imate s sabo Lonely Planet, v katerem so zelo točne informacije, pa tudi zemljevidi vseh mest itn. Imele smo srečo, kajti sobotna noč v open-air klubu Mejunje očitno res pomeni gejevski večer! S peščico lezbijk, seveda. Ko se je folk začel nabirati, smo ugotavljale, da smo preplavljene s skoraj 300-glavo množico lokalnih gejev in transic. Kot turistke smo sicer plačale vstopnino po 5 CUC, verjetno edine tistega večera. Mateja je bila prva, ki je navezala stik z dregico Olgo, preko nje pa se jih je nakapljalo še nekaj, ki pa jih je zdaj že »naša« Olga skorajda odganjala. Srečati turiste pomeni namreč dobiti tudi kako pijačo. Za večino Kubancev so lokali zelo dragi, pijače si ne morejo privoščiti niti v svoji nacionalni valuti. Za ilustracijo samo toliko, da njihova plača znaša 12$ (oz. CUC) – na mesec. Mejunje ima zares svojevrsten čar in tukaj vam bo zagotovo jasno, zakaj Santa Clara velja ne le za univerzitetno, pač pa tudi za najliberalnejše mesto na Kubi. Stranišča v klubu so sicer obupna, kar pomeni, da ni ne papirja ne tekoče vode, toda kot turist se boste po parih dneh na Kubi tega že navadili. Prav tako naj vam ne pokvari razpoloženja dejstvo, da v Mejunje nimajo nobene poštene pijače. Na koktejle kar pozabite, pivo prinesejo zelo pozno in ga še toplega vržejo v mrzlo vodo in še preden se ohladi, ga že zmanjka. Vina, mente in špirita, ki jih pijejo domačini, pa si ne boste prav nič želeli. Ampak v vsem tem času boste gotovo že navezali stike z lokalci, ki vam bodo za CUC ali dva z veseljem skočili po piksno v kakšen okoliški lokal. Seveda se pričakuje, da boste z njimi delili tako pijačo kot svoje cigarete. Tudi tega boste dotlej že vajeni: nenehnega žicanja namreč. Ni pa problem reči ne ali pa da nekomu nečesa ne boste plačali, samo jasno to izrazite in čim prej postavite meje. In nikoli nikoli se ne razjezite, ker to enostavno ne paše tja. Sicer pa je Kuba idealna dežela za škrteže! Pa tudi vaja za vse, ki se morajo še naučiti reči: Ne.
Kar se tiče glasbe, boste v klubu slišali nekaj salse, zlasti pa house, hip-hop, disco in celo Madonno. Vse pleše, vse se zabava in se smeje. Fotografiranje ni noben problem, vsi z veseljem pozirajo in se smehljajo v kamero, mnogi so nas spraševali, ali se bodo njihove slike pojavile v kakšni »revisti«. Evo, pa so se res! Olga, ki je sicer hotela kakšnega slovenskega »chica«, se je zadovoljila tudi z družbo treh lezbijk. Pred oko Ana Marijine kamere je pripeljala veliko lepih ali pa vsaj zanimivih dregic, ki so ponosne na svojo »naravno« lepoto, saj na Kubi ni dobiti umetnih hormonov, operacije spola pa so menda sploh prepovedane. Hm, še kozmetika je redka dobrina. Še ena reč, ki je na Kubi zagotovo ne boste našli, so droge. Nikar jih ne iščite in na daleč se izognite redkim bad guys, ki vam jih bodo poskušali ponuditi. Za uživanje, posedovanje, kupovanje ali prodajo droge lahko dobite tudi do 30 let zapora brez možnosti skrajšanja (marihuana pri tem ni izvzeta in nikakor ne velja za manjše zlo). Turisti niso izvzeti. Brezveze, ne? Tako zaradi praktično nične ponudbe mamil kot zaradi strogih kazni pa je na Kubi zelo varno. Kdor ukrade nahrbtnik, ga lahko doleti 30 let zapora, kdor koga ubije, je obsojen na smrt. Zato veljajo tako na cesti kot v klubih običajna pravila samozaščitnega obnašanja in ravnanja z vrednostmi: denarja ne kažite preveč niti ga ne nosite v velikih količinah s seboj, ne hranite ga v visečih torbicah niti v žepih, nad katerimi nimate stalnega nadzora (denimo na zadnjih), za vsak slučaj pa raje nikoli v nahrbtniku.
Klub Mejunje se zapira ob 1.00 ponoči – podaljšanje ni možno. Toda dotlej se bo okoli vas že zbrala gručica transic in gejev, ki vas bodo z veseljem odpeljali kam drugam trošit konvertibilne pesose, če boste še pri volji, ali pa vam bodo povedali, v katerih klubih bo gejevska scena aktualna drugega dne. Njihova prijaznost in ljubeznivost sta neomajni, toda ne pozabite, da tega ne boste mogli vedno natančno ločiti od njihove povsem razumljive želje po turističnih pesosih. Kakšen angleško govoreči se vam bo ponudil tudi za dnevnega vodiča po mestnih in drugačnih znamenitostih itn., v zameno za pijačo in večerjo, seveda. Kar sploh ni slaba ideja, saj se boste s prevajalcem lažje znašli med domačini, od katerih nihče ne govori angleško, pa še drugi vam ne bodo kar naprej ponujali taksi, mojito ali fejk cigare.
Sicer pa so se kubanski geji zelo zanimali, kako živijo geji v Sloveniji, ali imamo gejevske klube in pozimi sneg, in če jih lahko spoznamo s kakšnimi slovenskimi fanti. Tako smo s to reportažo napravile reklamo še na tej strani!
Lezbijke in pivo
Kar se tiče lezbijk, ženske, ne obupajte prekmalu. Nekega dne nas je pred čokoladnico v središču stare Havane ogovorila lezbijka in nas povabila v modernejši klub Atelier v četrti Vedado, kjer tu pa tam rolajo tudi DJanes, menda pa imajo tudi kakšen women only večer. Omenjena znanka, sicer tudi pesnica, vegetarijanka, anarhistka, hip-hoperka in nasprotnica Castrovega režima, nas je z veseljem popeljala po Havani. In bila je edina, ki nam je častila pivo.
