Mednarodna zaščita na podlagi spolne usmerjenosti in/ali identitete

Po statističnih podatkih Ministrstva za notranje zadeve RS je bilo v letu 2015 277 prošenj za mednarodno zaščito. Od tega je bilo priznanih statusov 45; ostale prošnje so bile zavrnjene, zavržene ali pa je bil postopek ustavljen (Direktorat za upravne notranje zadeve RS 2016). Tu govorimo o vseh prosilkah_cih za azil, ki so vložile__i prošnjo za priznanje mednarodne zaščite. Že tu lahko vidimo ogromen razkorak med vloženimi in odobrenimi prošnjami; kaj pa LGBTQI+ prosilke_ci za azil? Podatkov o vloženih in/ali odobreni mednarodni zaščiti na podlagi spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete v Republiki Sloveniji ne najdem; prav tako kot tudi ne najdem kakršnekoli medijske objave o dotični temi. Konstruirano je, kot da LGBTQI+ prosilk_cev za azil pri nas ni. Diskurza ni ne o osebah, ki zaprošajo za mednarodno zaščito na podlagi spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete, kaj šele o osebah, ki zaprošajo za mednarodno zaščito na podlagi katere druge osebne okoliščine in se definirajo kot LGBTIQ+.

V začetku julija 2016 sem se udeležila seminarja v Berlinu na temo prosilk_cev za azil LGBT, ki sta ga organizirala TGEU in ILGA Europe. Večinski fokus seminarja je bil na evropski zakonodaji in implementaciji mednarodnih zakonskih aktov. V slovenski zakonodaji se spolna usmerjenosti in/ali spolna identiteta štejeta pod pripadnost posebni družbeni skupini (Zakon mednarodni zaščiti 2016). Tako po mednarodnem kot po slovenskem pravu je poglaviten razlog za priznanje mednarodne zaščite na podlagi spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete preganjanje s strani države (diskriminacija in preganjanje s strani družbe in/ali primarne življenjske skupnosti tu ne šteje); vendar se kriminalizacija nenormativne spolne usmerjenosti ne šteje kot državno preganjanje per se (to ne velja le za Italijo). Torej sam obstoj in izvajanja zakona, ki kriminalizira homoseksualnost ni dovolj. Dotična oseba mora biti dejansko preganjana na podlagi tega zakona, da se to šteje kot državno preganjanje.  Zakonske težave nastanejo tudi pri »dokazovanju« spolne usmerjenosti in/ali identitete. Poznamo veliko sodnih praks, pri katerih so prosilke_ci za azil uporabljale_i materiale, kot so videoposnetki spolnih odnosov, kar je prepovedano, vendar je bil ta material zaradi neznanja in/ali stiske kljub temu uporabljen. Vsakršno dokazovanje, sploh prek videoposnetkov, je hud poseg tako v pravice in svoboščine osebe, kot tudi v njeno_govo telesno integriteto in pravico do zasebnosti. Samoidentifikacija osebe, je dovolj za pridobitev azila na podlagi spolne usmerjenosti in/ali identitete.

V okviru seminarja smo obiskale_i azilni dom LGBT[1] v Berlinu. Tu so nastanjene_i prosilke_ci za azil na podlagi spolne usmerjenosti in/ali identitete. Azilni dom je v centru mesta v stanovanjski hiši, sobe so več posteljne in (seveda) niso deljene po spolih. Obisk azilnega doma LGBT je v meni sprožil veliko dilem in pomislekov, odsek katerih dodajam v prispevek z namenom razmisleka in refleksije.

Azilni dom LGBT definitivno predstavlja veliko mero varnosti za nastanjene osebe. Že sama lokacija in obstoj doma krepita ozaveščenost javnosti, da prosilke_ci LGBT za azil obstajajo. Tak center lahko ponuja tudi možnost vsaj za začetek ustvarjanja samoorganizirane skupnosti. Hkrati pa institucija je institucija, ne glede na to, kakšna je. Ima institucionalno zasnovo in delovanje, izvaja nadzor in je akterka države. Samo pojmovanje doma LGBT temelji na identitetnih politikah, zato se morajo prebivalke_ci jasno opredeliti in »pripadati«. Obstoj doma LGBT lahko tudi  preusmeri pozornost od homofobije, bifobije in transfobije znotraj azilnih domov in centrov za tujke_ce (z izgovorom; »pa saj imamo azilni domv, naj gredo tja«). Definitivno je pomislekov in dilem še več, za primer sem jih naštela le nekaj.

Poudarek seminarja, ki mi je najbolj ostal v spominu in se mi je zdel zelo pomemben tudi za nadaljnje delo, se je nanašal na zagovorništvo prosilk_cev za azil LGBTQI+. Pišem o zagovorništvu, ki ga izvajajo organizacije LGBTIQ+  in/ali posameznice_ki znotraj nevladnih organizacij. O zagovorništvu znotraj samoorganiziranih skupin v tem prispevku ne bom pisala, ker na tej točki o tem nimam dovolj znanja, čeprav mislim, da je enako pomembno ali v nekaterih aspektih celo pomembnejše za dobrobit prosilk_cev za azil LGBTQI+.

Nevladne organizacije se lahko odločijo za zagovorništvo znotraj vladnih ustanov na dveh ravneh; na ravni zagotavljanja čim hitrejše in čim boljše obravnave prošenj prosilk_cev za azil in zagotovitve dovoljenja za stalno prebivanje, ali pa se odločijo za zagotavljanje čim bolj kvalitetnega bivanja prosilk_cev za azil medtem, ko čakajo na rešitev prošnje. Nevladna organizacija se torej lahko usmeri v aktivno lobiranje in zagovorništvo pri odvetnicah_kih in v sodnih praksah, ki bi pospešile ugodne razrešitve prošenj, ali pa se lahko usmerijo v ozaveščanje in izobraževanje strokovnih delavk_cev znotraj azilnih domov in ostalih institucij, kjer prebivajo prosilke_ci, z namenom krepitve anti-homofobnega, anti-bifobnega in anti-transfobnega dela.

(Razkritih) Prosilk_cev za azil, ki so LGBTIQ+ je v Sloveniji malo; individualen pristop s strani nevladnih organizacij je tako še mogoč. Aktivistke_i in nevladne organizacije moramo razviti celovitejši pristop, ki bo zajemal tako delo v azilnih domovih (z namenom razbijanja LGBTIQ-fobij in preprečevanja nasilja) kot tudi lobiranje na ministrstvu (MNZ) in delo z odvetnicami_ki, s katerim bi omogočile_i in pospešile_i postopke pridobivanja statusa na podlagi spolne usmerjenosti in/ali identitete.

Viri:

Direktorat za upravne notranje zadeve Republike Slovenije (2016). Poročilo z delovnega področja migracij, mednarodne zaščite in vključevanja za leto 2015. Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije: Ljubljana.

Azilni dom LGBT v Berlinu

Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) (2016)

[1] Skrajšano kratico uporablja azilni dom sam, zato sem jo ohranila v takšni obliki.

Tags from the story
Written By
More from Katja Sešek

»Ženska se ne rodi, ženska to postane«*: kako sem bila socializirana v deklico/žensko

Ženska. Ena beseda, en izmišljen skupek črk, ki v veliki meri oblikuje...
Read More