Mednarodni dan boja proti homofobiji in transfobiji – okrogla miza MOL o vsakdanjem življenju LGBT-oseb

MOL IDAHOT 2015

 

V obeležitev mednarodnega dneva boja proti homofobiji in transfobiji je, 13. maja 2015, Mestna občina Ljubljana organizirala okroglo mizo o vsakdanjem življenju LGBT oseb. Po koncu okrogle mize je sledila svečana podelitev certifikatov »LGBT prijazno«, ki so jih tokrat prejeli: Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, Javni stanovanjski sklad MOL in Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Gostje na okrogli mizi so bili (na fotografiji z leve proti desni) mag. Anja Koletnik, dr. Mojca Urek, dr. Roman Kuhar, dr. Barbara Rajgelj in Miha Lobnik, ki so predstavili ugotovitve različnih raziskav o LGBT-osebah ter spregovorili o lastnih izkušnjah. Pogovor je povezoval Mitja Blažič iz DIC Legebitre. Okrogla miza je bila zanimiva in informativna, prisotni so bili tako pravni, sociološki kot vsakodnevni uvidi v tematike spolnih usmerjenosti, spolnih identitet in spolnih izrazov.

Dr. Mojca Urek s Fakultete za socialno delo je povedala, da so lezbijke in geji velikokrat žrtve ustrahovanja. Opuščajo šolanje in imajo pogosto slabše možnosti na trgu dela. Poudarila je, da je ponotranjena homofobija hujša od odkrite. lezbijke in geji se težko sprejemajo, imajo občutke sramu in krivde, kar vodi do duševnih stisk. Skrivanje spolne usmerjenosti povzroča velik stres in veliko ljudi živi dvojno življenje. Homofobna ravnanja tako vodijo v depresijo, tesnobe, celo v srčno kap ali samomor.

Sociolog Miha Lobnik iz Legebitre je govoril o tem, v kakšnem okolju si želimo živeti. Poleg varnih prostorov v okviru zasebnih življenj, je izpostavil pomen varnosti tudi v javnih prostorih. Ti ne nastajajo spontano, ampak sčasoma skozi proces, ustvarjajo ga tako ljudje, aktivisti in aktivistke kot tudi institucije. Zato je zelo pomembno kakšno politiko ima na tem področju mestna politika. Potrebni so deklarativni simbolni signali na eni strani in pa politika konkretne materialne podpore programom, ki razvijajo sodelovanje in vključevanje vseh. Ljubljana je od časa županovanje Vike Potočnik naprej, na področju LGBT primer dobre mestne politike, ki jo v zadnjem času uspešno nadgrajuje tudi sedanji župan Zoran Jankovič.

Lobnik je ponazoril tudi, kaj pomeni » ponotranjena homofobija«, in sicer z besedami, »da je ponotranjena homofobija, ko se nekdo nima rad, takšen, kakršen je. Imeti se rad, sprejemati se, tudi če si istospolno usmerjen, je lahko za marsikoga velik izziv. Varni prostori, ki nastajajo v okviru javnega prostora so zanj tisti, ki omogočajo, da geji in lezbijke prepoznavajo sami sebe in se postopoma sprejemajo.«

Dr. Barbara Rajgelj iz Fakultete za družbene vede in direktorica Zavoda Open je predstavila povzetek analize pravnega položaja istospolnih partnerjev in partnerk ter otrok v istospolnih družinah v slovenski zakonodaji, kjer so poskušali čimbolj celovito zajeti čim več pravnih področij. Analiza kaže na razsežnost diskriminacije istospolnih partnerstev in družin, ki je bila ugotovljena vsaj v 70 zakonih, pri čemer številni zakoni vsebujejo tudi več diskriminatornih pravnih določil. V teh primerih gre za neenakost pravic, ki se dotikajo vsakdanjega življenja, od premoženjskih, socialnih, družinskih do delovnih razmerij. Dr. Rajgelj je poudarila nujnost sistemske ureditev tega področja: »Seveda bi lahko spremenili vseh teh skoraj 70 zakonov v dvajsetih letih, ampak ljudje živijo sedaj in že sedaj je potrebna sistemska ureditev.«

Dr. Roman Kuhar s Filozofske fakultete in Mirovnega inštituta je predstavil raziskavo o vsakodnevnem življenju gejev in lezbijk, ki so jo izvedli v letih 2003 in 2004 ter ponovili 2014, in sicer na vzorcu 1145 istospolno usmerjenih oseb. »Če potegnemo črto pod podatki iz obeh raziskav, v javnem prostoru nismo zaznali bistvenih sprememb: še vedno skoraj vsak drugi vprašani (49 %) poroča, da ima izkušnjo nasilja zaradi spolne usmerjenosti: med njimi je večina doživela verbalno nasilje (95 %), skoraj četrtina je poročala tudi o izkušnji fizičnega in šest odstotkov spolnega nasilja.« Večina jih nasilja ni prijavila, kar kaže na to, da je treba ozaveščati o pomenu prijavljanja takšnih dejanj. Strah pred policijo je po izkušnjah tistih, ki so se odločili za prijavo, neutemeljen, je še povedal.

Mag. Anja Koletnik, magistra študij spolov iz DIC Legebitre in transfeministične iniciative TransAkcija je poudaril_a, da je v Sloveniji na področju transspolnosti še veliko dela, kot najpomembnejše pa je izpostavila urejanje pravnega priznanja spola, ki naj bo hitro, dostopno in transparentno, spolna identiteta pa osnovana in prepoznana izključno na samoidentifikaciji. Izpostavila je nujno urejanje protidiskriminacijske zakonodaje, ki bo vključevala tudi okoliščini spolne identitete in spolnega izraza.

17. maj 1990 je dan, ko je Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije v posebni deklaraciji poudarila, da homoseksualnost ni bolezen, motnja ali sprevrženost in jo izbrisala iz seznama duševnih motenj. Tako je 17. maj postal dan boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji – IDAHOT.

 

Tags from the story
Written By
More from Uredništvo

Novice od tu

Vsak nastop Drvene Marije je presenečenje Marca je v Monoklu v okviru...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja