Prejšnji teden, med 13. in 14. novembrom, je na Brdu pri Kranju potekala nacionalna konferenca »Ženske 20 let po Pekingu«, ki sta jo organizirala Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ženski lobi Slovenije v okviru bilateralnega sodelovanja Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014. Približno 150 udeleženih oseb je razpravljalo o položaju žensk v primerjavi z letom 1995, ko sta bila na 4. svetovni konferenci žensk OZN v Pekingu sprejeta Pekinška deklaracija in Pekinška izhodišča za ukrepanje. Slovenija se je kot podpisnica zavezala k uresničevanju zastavljenih ukrepov za doseganje večje enakosti žensk in moških.
Ministrica dr. Anja Kopač Mrak, ki je pristojna za enake možnosti, je med drugim dejala, da smo v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih naredili velike zakonodajne premike, od vnosa določb v področne zakonodaje do splošnega zakona o enakosti žensk in moških. V zadnjem poročilu Svetovnega gospodarskega foruma o enakosti med spoloma je Slovenija med 142 državami na 23. mestu. Leta 2009 smo bili na 52. Dolgoročne strategije so pomembne, je ocenila ministrica, saj tako občutljivi področji kot so človekove pravice žensk in enakost spolov ne moreta in ne smeta biti podvržena tveganju, da jima aktualna oblast morda ne bo namenjala dovolj pozornosti.
Tudi državna sekretarka Martina Vuk, ki je sklenila dvodnevno konferenco, je poudarila, da bo dvodnevna razprava v veliko pomoč pri končni pripravi Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za obdobje 2015–2020, ki je v pripravi na ministrstvu. Z resolucijo si bodo prizadevali izboljšati položaj žensk in odpraviti še več ovir na poti do enakosti spolov na sedmih ključnih področjih: enaka ekonomska neodvisnost, usklajevanje poklicnega in družinskega oz. zasebnega življenja, socialna vključenost, družba znanja, uravnotežena zastopanost, nasilje nad ženskami ter zdravje žensk in moških.
Konferenca se je zaključila s sprejemom Feminističnega manifesta, ki vsebinsko predstavlja korak naprej v primerjavi z običajnimi tovrstnimi zaključnimi besedili. Članice in člani transfeministične iniciative TransAkcija, ki so bili prisotni na konferenci, so namreč uspeli s pobudo, da se v uvodu manifesta ob okoliščini spolne usmerjenosti zapišeta tudi okoliščini spolne identitete in spolnega izraza.
Transfeministična iniciativa TransAkcija še poroča, da je na panelu »Izzivi za prihodnost« Barbara Rajgelj povedala, da mora prihodnost feminizma v Sloveniji poleg solidarnosti med ženskami samimi vsebovati tudi solidarnost in zavezništva z osebami z osebnimi okoliščinami, ki so družbeno nepriviligirane. Izpostavila je transspolne osebe, tako transseksualne kot nebinarne trans osebe in osebe, ki svoje spolne identitete ne opredeljujejo. Pozvala je k pravni ureditvi spola, ki naj bo brez potrebe po medicinskih posegih, zgolj na osnovi samoopredelitve lastne spolne identitete, ter k vključitvi spolne identitete in spolnega izraza med osebne okoliščine v 14. člen ustave, ki govori o enakosti pred zakonom.
Anja Koletnik, vodja iniciative TransAkcija, je ob tem povedala, da je Barbarin prispevek izrednega pomena in vsekakor ne govori samo o fiktivnih trans osebah, temveč tudi osebah, ki so del konference in aktivne na področju (trans)feminizma. »Konferenca nas je navdala z občutkom, da imamo v slovenskem feminističnem prostoru transfeministične zaveznice_ke, kar je izrednega pomena za legitimacijo transspolnih oseb,« je še dodal Koletnik.
Vsem na konferenci, še posebej pa članicam in članom TransAkcije, čestitamo za velik korak naprej.
