Prijavljanje s sovraštvom motiviranih kaznivih dejanj

Foto: Arhiv Legebitre

S sovraštvom motivirana kazniva dejanja (angl. hate crime) v veliki večini ostajajo skrita , osebe, ki doživljajo tovrstno nasilje, pa le s težavo dobijo ustrezno podporo, tako pravno kot psihosocialno. Slovenska Policija je zato v sodelovanju z Legebitro leta 2019 na razpis Evropske unije, in sicer program za pravice, enakost in državljanstvo 2014–2020,  prijavila projekt “Izgradnja zaupanja in sodelovanja med organi kazenskega pregona in skupnostjo LGBTI za izboljšanje odzivanja na zločine iz sovraštva nad LGBTI-osebami – TRUST CO(O)P.”

Kaj je s sovraštvom motivirano kaznivo dejanje? 

S sovraštvom motivirano kaznivo dejanje (angl. hate crime) je kaznivo dejanje, ki ga motivira pristranskost ali predsodki do določene družbene skupine (t. i. diskriminatorni nagib[1]; angl. bias motivation), v katero spada oseba, ki je doživela nasilje. Tovrstna kazniva dejanja lahko imenujemo tudi kazniva dejanja s sporočilom, saj celotni družbeni skupini sporočajo, da ni zaželena. Če jih ne naslavljamo, lahko hitro eskalirajo.

S sovraštvom motivirano kaznivo dejanje v Sloveniji ni zakonsko definiran termin, kar pa še ne pomeni, da se tovrstna kazniva dejanja ne dogajajo v praksi in da jih policija ne more oz. ni dolžna ustrezno obravnavati. Pri obravnavani tovrstnih kaznivih dejanj ni nujno, da dokažemo, da osumljenka_ec sovraži določeno družbeno skupino ali njene pripadnice_ke, dovolj je, da je bila oseba, ki je doživela tovrstno kaznivo dejanje, izbrana zaradi pripadnosti, navidezne pripadnosti ali podpore določeni družbeni skupini.

Ni nujno, da oseba zazna, da je doživela s sovraštvom motivirano kaznivo dejanja. Možno je tudi, da ne pozna tovrstnih kaznivih dejanj, kar pa še ne pomeni, da se kaznivo dejanje ni zgodilo. Lahko tudi zanika, da ga je doživela, saj mogoče še ni sprejela svoje spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Naloga policije je, da tudi v tem primeru razišče, ali je bil nagib za kaznivo dejanje diskriminatoren, za kar mora obstajati utemeljen sum[2].

(Ne)prijave s sovraštvom motiviranih kaznivih dejanj

Statistika, ki jo beležijo različne institucije, med njimi tudi policija, ne odraža celotnega obsega s sovraštvom motiviranih kaznivih dejanj, saj v Sloveniji ločeno beleženje tovrstnih kaznivih ravnanj ni pravno urejeno.

Raziskava EU o LGBTI II[3], ki jo je izvedla Agencija EU za temeljne pravice leta 2019, je pokazala, da 93 % sodelujočih LGBTI-ljudi iz Slovenije, ki so v zadnjem letu pred raziskavo doživeli fizično ali psihično nasilje, tega ni prijavilo nobeni instituciji. Višji odstotek neprijav v EU ima le še Romunija. Povprečje v državah članicah EU vključno z Veliko Britanijo, Severno Makedonijo in Srbijo je 79 % neprijavljenih primerov tovrstnega nasilja.

Sodelujoči LGBTI-ljudje iz Slovenije, ki so v zadnjem letu pred raziskavo doživeli fizično ali psihično nasilje in ga niso prijavili nobeni instituciji, so v 42 % primerov poročali, da nasilja niso prijavili, ker po njihovi oceni nasilje ni bilo dovolj resno za prijavo ali pa na prijavo sploh niso pomislile. Sledijo “mislil_a sem da policija ne more storiti ničesar” (33 %); “sram, zadrega, nisem želel_a, da kdo ve” (24 %); “strah pred storilko_cem/maščevanjem” (23 %); “ne zaupam policiji” (17 %) …

Odstotek neprijav s sovraštvom motiviranih kaznivih dejanj nad LGBTI-ljudmi je zaskrbljujoče visok, razlogi za neprijavo po so raznoliki in kompleksni. Naslavljanje problema mora biti zato sistemsko in mora vključevati različne deležnike od policije, tožilstva, sodstva, zdravstvenega in šolskega osebja do nevladnih organizacij.

Koraki, ki smo jih naredile_i pri projektu TRUST CO(O)P

Projekt TRUST CO(O)P temelji na:

  • nizki stopnji poročanja o s sovraštvom motiviranih kaznivih dejanjih, ki temeljijo na spolni usmerjenosti, spolni identiteti in/ali spolnemu izrazu
  • v mnogih primerih policisti_ke niso opremljene_i z zadostnim znanjem za delo z LGBTI-ljudmi
  • nevladne organizacije pa nimajo razvitega celovitega sistema za podporo ljudem z izkušnjo s sovraštvom motiviranega kaznivega dejanja

Namen projekta je zato postopna vzpostavitev sistema za podporo LGBTI-ljudem, ki so izkusili s sovraštvom motivirana kazniva dejanja. Sistem  jim omogoča prepoznavanje in poročanje o s sovraštvom motiviranih kaznivih dejanjih na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnega izraza; policistkam_om pa, da so opremljeni z znanjem, spretnostmi in orodji za izboljšanje beleženja in obdelave s sovraštvom motiviranih kaznivih dejanj ter pri nudenju ustrezne obravnave in podpore LGBTI-ljudem pri prijavi tovrstnih dejanj.

V okviru projekta smo tako pri Legebitri v sodelovanju s Policijo razvile_i module za usposabljanje policistk_ov o beleženju in obravnavi s  sovraštvom motirivranih kaznivih ravnanj na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza in/ali spolnih značilnosti. Izvedle_i smo devet enodnevnih delavnic za 200 policistk_ov iz vse Slovenije ter eno dvodnevno usposabljanje za LGBT-skupino za odzive, ki jo sestavlja sedem policijskih strokovnjakinj_ov iz vse Slovenije. Skupino koordinira Center za raziskovanje in socialne veščine pri Policijski akademiji. Njen namen je nuditi podporo policitom_kam, ki obravnavajo s sovraštvom motivirana kazniva dejanja.

Prijava s sovraštvom motiviranih kaznivih dejanj

Prijavo lahko podate na policiji, in sicer tako, da v nujnih primerih pokličete na 113 ali na anonimno telefonsko število 080 1200. V nenujnih primerih ali če ste prijavo že podali policiji lahko pišete tudi na raznolikost@policija.si.

Pravno in psihosocialno podpro lahko dobite pri Legebitri, in sicer na 01 430 51 44 (dosegljivost ob delavnikih med 10. in 16. uro) ter na e-naslovu pravna.svetovalnica@legebitra.si.

Nadaljnje sodelovanje s policijo in drugimi deležniki

Projekt TRUST CO(O)P se bo uradno zaključil 14. julija 2022, vendar zaključek projekta ne pomeni konec delovanja na področju naslavljanja s sovraštvom motiviranih kaznivih dejanj. Razvijamo namreč ideje za sorodne projekte, v okviru katerih bi sodelovale_i s tožilstvom in sodstvom, in vzpostavile_i program podpore za ljudi, ki so doživeli s sovraštvom motivirana kazniva ravnanja, kot ga izvaja mreža CATCH[4] v Združenem kraljestvu. Ta združuje humanitarne organizacije, ki nudijo pravno in psihosocialno podporo za ljudji, ki do doživeli s sovraštvom motivirana kazniva dejanja na podlagi različnih osebnih okoliščin. Hkrati se zavzemamo za dopolnitev kazenskega zakonika s pravno definicijo s sovraštvom motiviranega kaznivega ravnanja ter oblikovanje pravne podlage, ki bo omogočila ločeno beleženje s sovraštvom motiviranih kaznivih dejanj. Podatki iz teh zabeležb so namreč ključni za oblikovanje različnih preventivnih in drugih ukrepov, ki bi učinkovito naslavljali s sovraštvom motivirana kazniva ravnanja.

_________________________________________________________________________

[1] Diskriminatorni nagib lahko na splošno opredelimo kot vnaprej oblikovana negativna menja, stereotipne predpostavke, nestrpnost ali sovraštvo usmerjeno v določeno družbeno skupino, ki ima skupne značilnosti, kot so rasa, etničnost, jezik, vera, nacionalnost, spolna usmerjenost, spolna identiteta, spolni izraz, spolne značilnosti ali katerokoli drugo temeljno značilnost. LGBT-ljudje doživljajo s sovraštvom motivirana kazniva dejanja zaradi pristranskosti ali predsodkov do svoje nenormativne spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza in/ali spolnih značilnosti.

[2] Pri utemeljevanju suma, da se je zgodilo s sovraštvom motivirano kaznivo dejanje je pomembno prepoznavanje kazalnikov pristranskosti. Kazalniki pristranskosti se lahko kažejo v: zaznavanju osebe ali oseb, ki so doživele nasilje, v zaznavanju prič (npr. napadene osebe so nosile broško z mavrično zastavo …); komentarjih pisnih izjavah in gestah storilke_ca ali več njih (npr. izrekanje homofobnih zmerljivk …); lokaciji in času izvedbe nasilnega dejanja (npr. v času parade ponosa; na kraju, kjer so običajno zbirajo LGBTI-ljudje …) ….

[3] Več o raziskavi EU o LGBTI II na: https://fra.europa.eu/en/project/2018/eu-lgbti-survey-ii 

[4] Več o mreži CATCH na: https://www.catch-hatecrime.org.uk/  

Tags from the story
Written By
More from Eva Gračanin

3 poslanke in 1 poslanec iz Slovenije podprli poročilo o boju proti homofobiji in transfobiji

O včerajšnjem glasovanju v Evropskem parlamentu, na katerem so poslanke in poslanci...
Read More