Pri LGBT-Športnem društvu Out in Slovenija so pretekli teden organizirali seminar Nevidni v športu, na katerem so govorili o LGBT-osebah v vrhusnkem športu. Srečanje so pripravili v sklopu projekta Brez prostora za homofobijo v nogometu, ki ga izvajajo skupaj s partnerji in podporniki: Open Society Fundations, Evropsko gejevsko in lezbično športno zvezo (EGLSF), Projektom Nogomet za enakost, Evropsko komisijo, Mestno občino Ljubljana, Inštitutom za razvoj športa Spolint in Društvom DIH – Enakopravni pod mavrico.
Predsednik Out in Slovenije Andrej Pišl je na seminarju med drugim predstavil podatke o razkritih LGBT-športnicah in športnicah na zadnjih večjih svetovnih profesionalnih športnih tekmovanjih. Na olimpijskih igrah v Londunu je bilo tako denimo med 10.960 udeleženkami in udeleženci samo 21 razkritih gejev in lezbijk. Na paraolimpijskih igrah pa med 4.286 športniki in špotnicami zgolj 2 razkriti istospolno usmerjeni osebi. Statistika je sicer nekoliko boljša od tiste na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008. Tam je bilo med 10.942 vrhunskimi športniki in športnicami zgolj 11 takih, ki svoje istospolne usmerjenosti niso skrivali ali prikrivali. Na paraolimpijskih igrah v Pekingu pa je bila razkrita zgolj 1 istospolno usmerjena oseba izmed 2.566 udeleženkami in udeleženci. Še slabša je statiskika v slovenskem vrhusnkem športu. Po kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije je pri nas registriranih 990 vrhunskih športnic in športnikov, od tega je samo 1 športnica javno razkrila, da je lezbijka.
Udeleženke in udeleženci seminarja so se strinjali, da je vprašanje razkritja istospolne usmerjenosti pomembno tudi v vrhunskem športu. Geji in lezbijke v profesionalme športu so namreč pogosto prisiljeni prikrivati svojo istospolno usmerjenost in se pretvarjati, da so heteroseksualni. To pa predstavlja dodaten stres in breme za duševno zdravje, ovira njihovo osredotočenost na doseganje vrhunskih rezultatov in je vir marsikatere stiske. In medtem, ko njihovi heteroseksualni kolegice in kolegi z izražanjem svoje spolne usmerjenosti nimajo težav – npr.: novinarke in novinarji ob večjih uspehih brez zadržkov pred mikrofon povabijo partnerke športnikov -, pa so LGBT-vrhunski športniki in športnice pogosto tarče sovražnega govora, poniževanja in žaljenja, slabših možnosti za napredovanje in diskriminacije s strani trenerjev, selektorjev, funkcionarjev in sponzorjev.
Spomnimo samo na besede predsednika Hrvaške nogometne zveze Vlatka Markovića, ki je v intervjuju za Večernji list leta 2010 dejal, da dokler je on predsednik, nogometaš, ki se javno deklarira za geja, gotovo ne bo del hrvaške reprezentance, saj »nogomet igrajo samo zdravi ljudje.« Ali pa na besede predsednika hrvaškega Nogometnega kluba Dinamo Zagreb, ki je v nekem televizijskem intervjuju povedal, da v njegovi ekipi ne bi igrali nogometaši, ki so geji: »Kaj je v tem slabega? Jaz človeka gej orientacije ne vidim v nogometu. Vidim ga kot baletnika, umetnika, tekstopisca, novinarja.« Nato pa je novinarju zabrusil: » Vas zanima še kaj normalnega, kar ni neko sranje?«
Seminar je bil tudi priložnost za pogovor o primerih dobrih praks, kot so: vseevropska potujoča razstava Proti pravilom – geji in lezbijke v športu, ki smo jo imeli nazadnje priložnost videti na letošnji Paradi ponosa na Kongresnem trgu, pa o Turnirju enakosti – Nogometna družina je zakon!, o vseevropskemu Projektu FARE – Z nogometom proti diskriminaciji!, o Hiši ponosa (EURO Pride House), ki so jo med letošnjim Evropskim nogometnim prvenstvom za LGBT-nogomente navijačice in navijače pripravili v Varšavi, o tem, da so imele londonske olimpijske igre letos prvič tudi uradno mavrično različico loga, o LGBT-športnih igrah Gay Games, OutGames , EuroGames, o bogati LGBT-športni ponudbi v Sloveniji … Skratka o vsem, o čemer osrednji mediji navadno molčijo.
Na semianrju je kot strokovni gost nastopil športni filozof dr. Milan Hosta, ki je potrdil, da je področje vrhunskega športa, zalsti nogometa, prežeto s pretirano poudarjeno maskulinostjo in mačizmom, kar je pogosto vir različnih rasizmov. Po drugi strani, je provokativno dodal dr. Hosta, pa se prav pri nogometu vsem na očeh odvija »prava homoseksualna orgija«. Objemi, poljubi, dotiki, otipavanja, občudovanja, dogajanje v slačilnicah in pod tuši med moškimi, seveda niso razumljena kot homoseksualna, saj je eros oz. seksualnost v športu povsem tabuizirana tema. Po njegovih besedah bi se zato večkrat morali ukvarjati z vprašanji seksualnosti in izražanja »nežnejšega pola«, ki so del vsakega od nas.
Pri Out in Sloveniji so srečanje izkoristili še za odprtje javnega natečaja za najboljši novinarski članek na temo LGBT-osebe v športu. Natečaj je odprt do 30. novembra, prvo uvrščeni avtor teksta bo domov odnesel 300 EUR, srebrni in bronasti avtor oz. avtorica pa po 100 EUR. Podrobnejše informacije o natečaju so na voljo tu: natečaj.
Mitja Blažič
Več:
