Outgames 2009Šport kot ena od najbolj kreativnih oblik druženjaŠportne igre LGBT so nekaj posebnega, pa naj bodo to Outgames, Gaygames ali nekaj tretjega. Vzdušje je prijateljsko, čarobno sproščeno. Tudi na Outgames 2009 je bilo tako. Letos se je teh športnih iger in spremljevalnih dogodkov v Kopenhagnu udeležilo preko 5.500 udeležencev z vsega sveta, med njimi nas je bilo šest iz Slovenije (Gregor Rot, Andrej Habjan, Andrej Pišl, Luka, Igor Vilfan, Nika Dimec). Igor je osvojil srebro v rolanju na 21 km, Andrej P. in Luka sta v bovlingu (dvojice) osvojila bron, z Andrejem H. pa sva pretekla 21 km (2:21h) ter v latinsko ameriških plesih (rumba, chachacha in jive) osvojila 5 mesto v C kategoriji.
Andrej Pišl in Luka (levo) in slovenska ekipa (desno). Foto: Gregor Rot
Če kje, potem je v Kopenhagnu veljal pregovor »važno je sodelovati, ne zmagati«. In sodelovalo jih je res veliko: organizatorji poročajo, da je bilo v izvedbo različnih aktivnosti na Outgames vključenih kar 200.000 ljudi – med njimi so tudi tisti, ki so se posameznih brezplačnih aktivnosti udeležili. Anketa med prebivalci Kopenhagna je namreč pokazala, da je kar 90% vprašanih vedelo, da v njihovem mestu potekajo glbt-športne igre Outgames. Da je bilo važneje sodelovati kot zmagati, je bilo jasno tudi zaradi tega, ker smo v vseh disciplinah tekmovali zelo različni športniki, od začetnikov do profesionalcev. Outgames niso bile samo športne igre. Dogodek so spremljale številne prireditve, med katerimi je bila gotovo najpomembnejša mednarodna konferenca o človekovih pravicah. Ampak to še ni vse: seznam spremljajočih aktivnosti je bil skoraj neskončen in v predstavitveni brošuri si se lahko izgubil kot v dolgem romanu. Kopenhagen je cel teden živel v ritmu Outgames, ta ritem pa je med drugim vključeval tudi OutCities (“pobratena mesta” so ponujala različne odrske postavitve po mestu in na njih se je vsakodnevno odvijal pester program), Women’s space (prostor samo za ženske), filmski festival, plesne partije ter spektakularni otvoritveni dogodek in parado ponosa ob zaključku iger. Vsi smo bili navdušeni nad profesionalno organizacijo, dogodek pa je tudi mestu prinesel kakšno plus točno v finančnem smislu, saj naj bi udeleženci dogodka po podatkih organizatorjev na Outgames zapravili od 50 do 60 milijonov kron (vključno, seveda, s prenočišči). Prepih ljudi in kultur z vsega sveta daje nov elan, energijo in svežino. In Danska je res posebna država. Ne bom pozabil, kako nas je sprejela družina, pri kateri smo gostovali. Patrik in Nana sta nam skuhala večerjo ter naslednji dan odpotovala na dopust za dva tedna in se poslovila z besedami: »Uživajte v igrah!« ter nam prepustila ključe ogromne pravljične hiše z velikim vrtom. Izbira gostovanja pri nekomu doma (hosted housing) se vedno znova izkaže za dobro odločitev.
Igor Vilfan
Vodja projekta Uffe Elbæk je na otvoritveni slovesnosti dejal, da so glbt-športne igre sporočilo svetu, naj se še naprej bori za pravico, da ljubiš, kogar želiš, ne glede na spol. Njegovega sporočila nista mogla uničiti niti dva manjša homofobična incidenta: dva moška, stara 28 in 33 let, sta tri udeležence Outgames iz Anglije, Švedske in Norveške po končani otvoritveni slovesnosti zmerjala s »pedrskimi prašiči« in jih fizično napadla. Napadene so odpeljali v bolnišnico, vendar niso utrpeli hujših poškodb. Do drugega incidenta je prišlo med štafetnim tekom, ko je nekdo na stezo odvrgel dve bombi. Policija je prijela 31-letnega moškega, ko je hotel odvreči tretjo bombo. K sreči nobena od vrženih bomb ni poškodovala tekmovalcev, lažje je ranila le Deana Koga, ki so mu v bolnišnici iz roke odstranili drobec bombe. Vem, sliši se grozljivo, ampak vse to ni uničilo dobrega razpoloženja na igrah, niti pri teh, ki so bili žrtve napadov. Igre so pri vseh nas pustile velik vtis in zavest, da je vredno skupnosti, ki nam vse to ponuja, vračati. S prostovoljnim delom, s prispevki, kakor pač kdo lahko. Ali namreč obstaja še kakšna bolj smiselna pot kot navezati nova prijateljstva (in mogoče odkriti ljubezen) skozi šport, kulturo, prostovoljstvo pri različnih projektih? Nič kvalitetnega ni možno doseči z naglico, na hitro, virtualno. Lahko pa začnete drugače, že jutri. Bolj osebno, bolj pogumno, bolj človeško. Gregor Rot
|
Oborožen napad v Izraelu
V začetku avgusta je v Izraelu prišlo do oboroženega napada na gejevski in lezbični center v Tel Avivu, kjer so izvajali podporne programe za mlade geje in lezbijke. Neznanec je vstopil v kletne prostore centra in začel streljati. Ubil je dve osebi, 24-letnega moškega in 17-letno žensko, in ranil najmanj 10 ljudi, večinoma najstnikov. Policija je to noč iz varnostnih razlogov ukazala zaprtje vseh gejevskih in lezbičnih barov v Tel Avivu. Na stotine gejev in lezbijk se je zbralo pred centrom, kjer je prišlo do najhujšega napada na glbt-skupnost v Izraelu, in v protest prižigalo sveče. Napadalec naj bi napad načrtoval, saj prostori niso vidni iz ulice in so zaradi kletne lokacije težje dostopni. Ali so napadalca že prijeli, ni znano.
Pravica za matematičnega genija
Britanski premier Gordon Brown se je odzval na peticijo, ki jo je podpisalo nekaj tisoč ljudi in s katero so ga podpisniki pozvali, naj se v imenu britanske vlade posthumno opraviči Alanu Turingu, matematiku in očetu modernega računalništva, ki so ga leta 1952 sodno preganjali zaradi njegove homoseksualnosti. V tem obdobju je bila homoseksualnost razumljena kot duševna bolezen in spolni odnosi med moškimi so bili prepovedani, zato so Turingu sodili zaradi »velike nespodobnosti«, prav tako kot Oscarju Wildu pol stoletja pred njim. Turing je lahko izbiral med zaporno kaznijo ter hormonsko terapijo in pogojno kaznijo. Izbral je slednjo možnost in je leto dni prejemal injekcije estrogena, kar je vodilo v kemično kastracijo in rast prsi. Turingova uspešna kariera je bila tako končana, kljub temu da je med drugo svetovno vojno bistveno pripomogel k dešifriranju nemških kodiranih sporočil. Dve leti kasneje je umrl zaradi zastrupitve s cianidom in njegova smrt je bila razglašena za samomor, čeprav so bile okoliščine njegove smrti sumljive. Gordon Brown se je več kot petdeset let po njegovi smrti končno opravičil in obžaloval, da je bil ta veliki Britanec tragična žrtev homofobije.
Atletske peripetije
Tudi če vas šport zanima toliko kot lanski sneg, ste v začetku septembra verjetno naleteli na razgreto debato o južnoafriški tekačici Caster Semenya, ki jo je IAAF (Mednarodna atletska zveza) poslala na testiranje zaradi suma, da je v resnici moški. Nekateri mediji sedaj poročajo, da so testi pokazali odsotnost maternice in jajčnikov ter prisotnost moških spolnih organov in trikrat večjo količino testosterona, kot je običajna pri ženskah. Semenya naj bi bila torej hermafrodit, ob zaključku redakcije pa še ni bilo znano, ali ji bodo zaradi tega tudi odvzeli zlato medaljo, ki si jo je pritekla letos na svetovnem prvenstvu v Berlinu. Možno je tudi, da ji bodo prepovedali tekmovati dokler se ne »pozdravi« oziroma operira. V preteklosti se je podobno godilo indijski tekačici Santhi Soundarajan, ki so ji odvzeli medaljo in ki naj bi nato poskušala storiti samomor. Če si IAAF lahko privošči strokovnjake (v postopek ugotavljanja spola naj bi bili vključeni ginekolog, psiholog in strokovnjak za transspolna vprašanja) za takšne posege v zasebnost, bi morda lahko poskrbeli še za »strokovnjaka«, ki bi znal atletinjam razložiti, zakaj jih je zgolj to, da preprosto so, kar so, stalo medalje ali celo kariere. Fuj in fej.
Tom Ford prejel queerovskega leva
Tretjega queerovskega leva, priznanje za najboljši film na glbt temo v okviru beneškega filmskega festivala, je letos prejel prvenec modnega oblikovalca Toma Forda A Single Man (po znamenitem romanu Christopherja Isherwooda) s Colinom Firthom in Julianne Moore v glavnih vlogah. Predsednika žirije, Gustav Hofer in Luca Ragazzi (gosta lanskega glbt festivala v Ljubljani s filmom Nenadoma lansko zimo, ki si je s pomočjo gostovanj po svetu in končno tudi pozornosti italijanskega občinstva utrl pot mimo brezbrižnih medijev vse do prestižnega srebrnega traku, glavne nagrade italijanskih filmskih kritikov), sta poudarila, da je prav potreba po zakonih, ki bi zagotavljali enakopravnost in tako omogočali homoseksualcem, da bi svojo ljubezen doživljali odkrito in brez sramu, osrednja tema, ki pronica iz Fordovega filma. »Dokler ne bo enakopravnosti,« sta dodala v utemeljitvi, »bo homoseksualna ljubezen veljala za drugorazredno. In kot vidimo v filmu, se bo še naprej soočala s frustracijami nevidnosti.« Queerovskega leva za kariero je združenje CinemArte podelilo režiserju Angu Leeju (Svatba, Gora Brokeback). Colin Firth je v okviru samega festivala prejel nagrado za najboljšega igralca.
Vse »šetnje« niso enako lepe
V zadnjem času je v Beogradu prišlo do dveh napadov na geje in lezbijke. Sredi julija je nekdo v gejevski klub »Hrabro srce« ob dveh zjutraj vrgel solzivec. Klub so takoj zatem izpraznili, očividci pa poročajo o neprofesionalnem odnosu policije. Ta naj bi se smejala prestrašenim obiskovalcem kluba, nič bolje pa se ni godilo tridesetletni lezbijki, ki se je skupaj s svojo partnerico vračala domov z avtobusom. Skupina napadalcev jo je najprej zmerjala, nato pa brcala v trebuh, glavo in hrbet, pri tem pa nihče na avtobusu ni storil ničesar, da bi se napad končal, dokler na avtobus nista vstopila policista.Vrla moža postave pa po napadu nista aretirala napadalcev, pač pa sta na policijsko postajo odvedla ranjeno N. A., ki so jo nato v priporu držali še nadaljnjih dvanajst ur! Šele potem je lahko poiskala medicinsko pomoč. Utrpela je pretres možganov in poškodbe na glavi, trebuhu in nogah. Sicer pa so v Beogradu prvič po letu 2001, ko je bila parada ponosa krvavo zatrta, napovedali njeno oživitev, vendar je bila dan pred izvedno prepovedana. Že pred tem so potekali protesti proti Paradi ponosa. »Srbska mreža« je na primer izvedla tako imenovani »Družinski sprehod«. Z njim so želeli nasprotovati paradi ponosa in »kulturi smrti«, se zavzeti za ohranitev tradicionalnih vrednot, za promocijo heteroseksualne družine in za duhovno obnovo srbskega naroda. Samo upamo lahko, da ne bo zdaj tudi Ljudmila Novak dobila ideje za kakšno “šetanje” čez Tromostovje.
[Več o dogodkih, povezanih s Parado ponosa v Beogradu si oglejte na Narobe blogu: www.narobe.si]
Biološko in socialno starševstvo je enakovredno
Avgusta letos je Ustavno sodišče Zvezne republike Nemčije istospolnim parom dovolilo, da posvojijo biološkega otroka svojega partnerja, potem ko se je na negativno odločitev sodišča v Schweinfurtu pritožila lezbijka, ki je želela posvojiti otroka svoje partnerice, v kar je privolil tudi biološki oče otroka, in s čimer se je strinjala tudi socialna služba. Istospolnim parom v Nemčiji je sicer pravica do posvojitve otrok omogočena od leta 2005, vendar gre zgolj za pravico enega partnerja do posvojitve otroka (vendar ne biološkega otroka svojega partnerja), medtem ko je drugi partner lahko prosil za pravico do skrbništva nad otrokom. Še naprej ostaja nepriznana pravica do skupne posvojitve otrok, čeprav se kažejo možne spremembe tudi na tem področju. Nemška ministrica za pravosodje je pred kratkim predstavila rezultate študije o istospolnih družinah, ki je pokazala, da je razvoj otrok v istospolnih družinah enako skladen kot razvoj otrok v raznospolnih družinah, zato ni razloga, da istospolnim parom ne bi bile dovoljene skupne posvojitve. Pa se je le nekomu posvetilo.
Zakoni od tu in tam
ZDA
Ameriška administracija Baraka Obame je v ponedeljek, 17. avgusta, podprla odpravo zveznega zakona o zaščiti družine DOMA (Defense of Marriage Act) iz leta 1996, ki ameriškim zveznim državam dovoljuje, da ne priznajo homoseksualnih porok, sklenjenih v drugih ameriških državah. S takim odzivom Obama izpolnjuje svoje predvolilne obljube, da bo spremenil Zakon o zaščiti družine in da bo odstranil politiko »ne sprašuj, ne govori«, ki gejem dovoljuje opravljanje vojaške službe, a jim hkrati zapoveduje, da o svoji spolni usmerjenosti v vojski ne govorijo.
Ameriško psihološko združenje je objavilo resolucijo, v kateri so zapisali, da psihologi svojim homoseksualnim pacientom ne smejo obljubljati, da jih bodo skozi terapijo spremenili v heteroseksualce. Združenje predlaga, naj terapevti svojim pacientom, ki trpijo zaradi razpetosti med svojo homoseksualnostjo in vero predlagajo druge rešitve – od celibata do spremembe verskega prepričanja. Ameriško psihološko združenje se v resoluciji jasno distancira tudi od tako imenovane »reparativne terapije«, s katero nekateri zdravijo homoseksualnost, saj raziskave kažejo, da tovrstna sprememba ni možna, zdravljene pa ima lahko celo negativne posledice, kot so depresija ali samomori.
EVROPA
Portugalki Teresa Pires in Helena Paixao (na sliki) sta se leta 2006 želeli poročiti, vendar so njuno vlogo na poročnem uradu zavrnili, saj zakon pravi, da se lahko poročita le osebi nasprotnega spola. Lezbični par je vložil presojo ustavnosti in se pri tem skliceval na člen portugalske ustave, ki prepoveduje diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti, vendar je ustavno sodišče njuno pobudo zavrnilo.
V Albaniji so homoseksualnost dekriminalizirali leta 1995, vendar naj bi policija v tej državi pogosto brez sodnih nalogov pregledovala stanovanja gejev in lezbijk, ob tem pa izvajala psihološko in tudi fizično nasilje. Zaradi tega je toliko bolj presenetljiva napoved albanskega premiera Salija Berisha, ki je oznanil, da je v albanski parlament že vložen zakon, ki naj bi omogočil poroke med homoseksualci. Zakon, pravi Berisha, je v skladu z evropskimi normami, ki jih želijo upoštevati tudi v Albaniji, kjer so že izrazili interes za priključitev k Evropski uniji.
Evropska komisija za socialne pravice pa je potrdila, da je hrvaški šolski kurikulum o spolni vzgoji diskriminatoren, saj stereotipno prikazuje geje in lezbijke, zato mora Hrvaška kot kandidatka za članstvo v EU poskrbeti, da njihove šolske vsebine ne bodo reproducirale predsodkov in stereotipov, ki vodijo v socialno izključevanje in ukinjanje človeškega dostojanstva. Obstoječi izobraževalni program o spolni vzgoji TeenStar, ki za učence ni obvezen, krši osnovno pravico mladostnikov do zdravja in nediskriminacije, saj promovira abstinenco, uči, da kondomi ne preprečujejo širjenja virusa HIV in drugih spolno prenosljivih bolezni, istospolne partnerske zveze opredeljuje kot »deviantne«, hkrati pa pojasnjuje, da so družine, v katerih matere ostanejo doma kot gospodinje, boljše od preostalih družin. Odločitev komisije pošilja močan signal vsem evropskim državam, da v šolskih razredih ne smejo promovirati homofobije.
V Litvi so sprejeli Zakon o zaščiti mladostnikov pred škodljivimi posledicami javnih informacij, kar vključuje prepoved širjenja informacij o homoseksualnosti in biseksualnosti v javnosti, ker naj bi bilo to škodljivo za mladostnike in mladostnice. Z zakonom naj bi hkrati ščitili »družinske vrednote«. Na sprejetje zakona se je odzvalo že več mednarodnih organizacij, ki opozarjajo, da je zakon v neskladju s človekovimi pravicami mladoletnikov in tistih, ki z njimi delajo. Opozarjajo, da bo tak zakon imel škodljive učinke na istospolno usmerjene mlade, ki potrebujejo informacije o homoseksualnosti, pa tudi na druge ljudi. Podoben zakon so v osemdesetih poznali tudi v Veliki Britaniji (Section 28) – ukinjen je bil šele leta 2000 (na Škotskem) in 2003 (drugod po Veliki Britaniji).
JUŽNA AMERIKA
V Urugvaju, kjer imajo že od lanskega leta uzakonjeno civilno partnerstvo za istospolne pare, so sprejeli zakon, po katerem homoseksualni pari lahko posvojijo otroka. Za zakon je glasovalo 17 od 23 senatorjev, Urugvaj pa gejem dovoljuje tudi služenje vojske. Urugvajski predsednik Tabare Vasquez je namreč maja letos dovolil vpis homoseksualcem na vojaške šole. Zakonu o posvojitvah je, kakopak, najbolj nasprotovala katoliška cerkev. V Južni Ameriki so spolni odnosi med moškimi sicer kaznivi le v Gvajani, kjer je za ta “zločin” predvidena dosmrtna zaporna kazen, Kolumbija in Francoska Gvajana pa sta poleg Urugvaja edini državi, ki uradno priznavata istospolna partnerstva.
AZIJA
V Pekingu so uspešno otvorili prvi gejevski in lezbični filmski festival. Pobuda za tovrsten festival je nastala že leta 2001, vendar je takrat policija preprečila izvedbo festivala. Zgodba se je ponovila tudi leta 2005, letos pa policija ni posredovala in petdnevni festival je potekal brez težav. »Družba je postala bolj sproščena in odprta v svojem razmišljanju,« pojasnjuje organizator festivala Cui Zi’en. Navkljub temu organizatorji festivala niso oglaševali na široko. Obvestilo o festivalu so posredovali zgolj preko internetnih strani. Podobno taktiko so ubrali tudi organizatorji prvega Tedna ponosa, ki je pred desetimi dnevni potekal v Šanghaju. Večina prireditev, kot so prikazi filmov in umetniški performansi, je potekala kar v zasebnih prostorih.
V Indiji je prenehal veljati 145 let star zakon, ki je kriminaliziral homoseksualne spolne odnose med odraslimi moškimi in jih označeval za »nenaravni prekršek«. Zakon so v Indijo prinesli Britanci, ki so doma homoseksualnost dekriminalizirali leta 1967 (deset let pred dekriminalizacijo homoseksualnosti v Sloveniji). Konservativci v Indiji so ukinitvi zakona nasprotovali. »V iskanju zabave in užitkov se bodo mladi ujeli v past homoseksualne odvisnosti,« je izjavil eden od članov hindujske nacionalistične stranke. »Homoseksualni spolni odnosi so nemoralni in nenaravni ter nasprotujejo idealom, vrednotam in ciljem indijske družbe,« je še dodal. Ti šment.
Novice od tam ureja Anamarija Šporčič – Janis. Pisali so Janis, Luka Pieri in Roman Kuhar.
