Novice od tu 11

 Mr. Gay Europe

Bil sem kot pepelka

robertAvgusta je v Oslu potekal tretji izbor za Mr. Gay Europe. Slovenijo je letos zastopal 29-letni Robert Kulovec Mueller, o čemer smo poročali že na Narobe blogu. Mr. Gay Europe je postal predstavnik Španije Sergio Lara, z Robertom pa smo se po vrnitvi pogovarjali o namenu tovrstnih tekmovanj.

Nekateri lepotna tekmovanja kritizirajo, češ da gre za »prodajanje teles« in redukcijo posameznikove osebnosti na fizično telo. Kako je izbor za mistra gejev drugačen od tega. Ali sploh je drugačen?

Na izboru za Mr. Gay je v ospredju notranja lepota in človeške kvalitete. Za izborom stoji organizacija, ki se bori proti izkoriščanju gejev v pornografski industriji. Pri tem dogodku ne gre za klasično lepotno tekmovanje, temveč se išče bolj vodjo, karizmatičnega zastopnika glbt-skupnosti s poudarkom na notranji lepoti. Irec, na primer, ni bil po klasičnih merilih zunanjega videza nič posebnega, a je kljub temu prišel v superfinale, predvsem zaradi karizme in značaja.

Kako je potekal izbor? In predvsem: ali tudi vam na koncu komisija zastavi vprašanje, ki se ga misice baje ponavadi najbolj bojijo?

Izbor poteka v različnih fazah. Najprej na finalnem večeru razglasijo 12 polfinalistov in potem ti odgovarjajo na zastavljena vprašanja drugih delegatov. Nekateri ambiciozni predstavniki so drugim zastavljali zelo težka vprašanja. Sam nisem odgovarjal, ker nisem prišel v polfinale.

zmagovalec

Foto: Beate A. Tecza/mrgayeurope.com

Prireditev je podprl tudi župan Osla. Kako je dogodek odmeval tam? Kakšen je bil odziv medijev?

Dogodek je odmeval zelo različno. Odziv medijev je bil seveda dober, odziv nekaterih pripadnikov islamske skupnosti pa manj. V parku v Oslu smo kot v protest nedavnemu homofobičnemu napadu pripravili piknik z mavrično zastavo. Udeležil se ga je tudi pripadnik islamske skupnosti in poslanec, vendar smo kasneje izvedeli, da je zaradi podpore gejev doživel zelo slabe odzive v islamski skupnosti. Žalostno je, da ni neke sinergične povezanosti pripadnikov marginalnih skupin in medsebojne podpore.
Žal si ostal praznih rok? Si razočaran ali pa je bila to zate dobra izkušnja?

To, da sem ostal praznih rok, ni povsem res. Za mano je čudovita izkušnja, prav tako spoznavanje izjemnih ljudi. Nekateri so se na izbor pripravljali celo leto, imeli s sabo menedžerje in delegacije, jaz pa sem bil povsem sam, počutil sem se kot pepelka. Nisem se prijavil zaradi tekmovanja, ampak iz osebnih razlogov in to, da sem Mr. Gay Slovenije, mi je povsem dovolj. Če bom sodeloval naslednje leto, hočem biti narejen. Omislil si bom stilista, menedžerja, osebnega trenerja in krog ljudi, ki mi bodo pri dogodku pomagali. Prav tako se bom naslednjič  prijavil zato, da postanem vzor mladim gejem po svetu in naredim nekaj v dobro skupnosti. Potencial imam, potrebno ga je le še izpiliti.

Roman Kuhar

otrok

Foto: denmarkdotdk

Sodišče podelilo starševske pravice gejevskemu paru

Gejevski par iz Slovenije – partnerja imata hkrati slovensko in ameriško državljanstvo, svojo partnersko zvezo pa sta registrirala v Ameriki – sta marca 2006 v ameriški zvezni državi New Jersey posvojila deklico, ki je ameriška državljanka. S tem sta z odločbo ameriškega sodišča pridobila vse pravice do tega otroka. V Sloveniji sta zaprosila za priznanje tuje sodne odločbe in okrožno sodišče v Ljubljani je potrdilo ameriški dokument. To pomeni, da je v Sloveniji prvi gejevski par, ki je dobil pravnomočno odločbo sodišča, po katerem obema partnerjema pripadajo pravice in dolžnosti do otroka, kot če bi bila oba njuna biološka starša. V odločbi je zapisano: »Vse pravice in obveznosti biološke matere, biološkega očeta ali katerihkoli drugih oseb, ki bi imele tak odnos do otroka, vključno s pravicami dedovanja  […], s to razsodbo prenehajo. […] Razsodba o posvojitvi vzpostavi isti odnos med otrokom in predlagateljem, kot če bi bil ta otrok biološki otrok vsakega izmed predlagateljev, vključno s pravico do dedovanja.«

Pozneje smo izvedeli, da je vrhovna državna tožilka glede odločbe okrožnega sodišča vložila zahtevo za varstvo zakonikosti. Vrhovno sodišče RS tako zdaj odloča, ali je odločba okrožnega sodišča v skladu z javnim redom Republike Slovenije. Držimo pesti za dober izid.

Roza Ljubljana

ljubljana

V julijski številki turističnega vodiča dvomesečnika Ljubljana In Your Pocket so na 61. strani prvič objavili tudi glbt-vodnik po Ljubljani. Med drugim omenjajo, da gibanje letos praznuje 25. letnico delovanja in da Ljubljane ne moremo označiti za »gay friendly« mesto, pač pa prej za »gay ambivalent«. Na spletu sicer že dlje časa obstaja obširnejši glbt-vodnik po Sloveniji »Slovenia For Gay Travelers«. Eppur si muove.

kondomiSlovenska kratka filma v Benetkah

Na letošnjem 10. festivalu kratkega filma v Benetkah na otoku San Servolo so v okviru posebne glbt-sekcije kratkih filmov Crisscrossing predstavili tudi dva slovenska kratka filma: dokumentarni film Romana Kuharja Kondomi za papeža (film je bil 1. septembra predstavljen tudi na glbt-filmskem festivalu v Budimpešti) in film kolektiva Vstaja Lezbosov Prvovrstni. Drugi (avtorice Petra Hrovatin, Mojca Koželj in Vesna Vravnik). V kratkem pogovoru pred projekcijami obeh filmov je italijanski moderator opozoril, da bi film o kondomih in papežu pravzaprav morali narediti Italijani. »Čestital nam je za pogum, da smo naredili ta film,« pravi Suzana Tratnik, »in da smo gejevski in lezbični filmski festival delali še v socializmu. Sicer pa je bil tudi selektor španskega glbt-festivala (Bilbao) navdušen nad našimi aktivističnimi in političnimi filmi. Izrazil je željo, da bi tudi na njihovem festivalu predvajali slovenske kratke angažirane filme.« Oba kratka filma bosta na ogled tudi na letošnjem 25. gejevskem in lezbičnem filmskem festivalu v Ljubljani, ki bo potekal od 28. novembra do 5. decembra v Ljubljani.

HIV ne počiva

Inštitut za varovanje zdravja v svojih dveh poročilih za prvo in drugo četrtletje letošnjega leta navaja, da so v času od 1. januarja do 30. junija zabeležili 16 novih primerov okužbe z virusom HIV, med njimi je bilo štirinajst moških in dve ženski. Vsi so se okužili v spolnih stikih z drugimi moškimi. V tem času je za aidsom zbolelo enajst moških; pri sedmih je bila diagnoza postavljena zelo pozno (virus HIV je bil odkrit sočasno z diagnozo aidsa), za posledicami aidsa pa ni umrla nobena oseba. V primerjavi z drugimi državami Evropske unije ima Slovenija še vedno majhno število okužb, vendar nam to dejstvo ne sme dati lažnega občutka varnosti. So pa ameriški znanstveniki pred kratkim razvozlali celotno strukturo genoma virusa HIV in morda bodo prav te nove ugotovitve pomagale pri razvoju zdravil proti nevarnemu virusu. Za aidsom je do zdaj umrlo 25 milijonov ljudi, 33 milijonov pa živi s tem virusom, ki uničuje imunski sistem.

suzanaSuzana Tratnik in Brane Mozetič v prevodu

Pri italijanski glbt-založbi Zoe Edizioni je v prevodu Luke Pierija izšel prevod trinajstih zgodb Suzane Tratnik Massima discrezione. Zoe Edizioni je pred dvema letoma izdala kratke zgodbe Braneta Mozetiča Passion, za jesen pa napovedujejo tudi prevod zgodb Gojmirja Polajnarja. Doslej je bilo že nekaj del Suzane Tratnik prevedenih v tuje jezike, tako je Unterm Strich (Pod ničlo) izšla pri avstrijski založbi Milena Verlag, ki je pozneje izdala tudi njen roman Mein Name ist Damian (Ime mi je Damjan). Ta roman je izšel še v češčini, slovaščini in srbščini. Roman Braneta Mozetiča Angeli, ki je v izvirniku izšel leta 1996 pri založbi Aleph, pa je pred kratkim izšel v češkem prevodu. Na povabilo organizatorjev gejevskega in lezbičnega filmskega festivala Mezipatra bo Mozetič konec oktobra gostoval v Brnu, kjer bo v okviru spremljevalnega programa festivala predstavil češki prevod svojega prvega romana. Angeli so bili leta 2000 prevedeni v hrvaščino, leta 2004 pa v nemščino.

jusopenARTwall

V Café Open od julija naprej poteka mesečni umetniški »opomin« na homofobični napad, ki se je v lokalu Open dogodil 25. junija. Na pobudo kantavtorice Ksenije Jus bodo v Cafeju Open vsak mesec ob obletnici napada ponudili odprti prostor ustvarjalkam in ustvarjalcem z vseh področij kulture in umetnosti, ki omenjeni napad razumejo kot napad na odprto družbo. Prireditve v okviru openARTwalla bodo potekale vse do izenačitve pravic gejev, lezbijk, biseksualnih in transspolnih oseb, na prvem openARTwallu pa sta nastopili pisateljica in novinarka Vesna Milek, in pobudnica projekta, skladateljica, pesnica in kantavtorica Ksenija Jus.

Družina pred Častnim novinarskim razsodiščem

Slovenski katoliški tednik Družina je 19. julija objavil komentar Barbare Kastelec »Modernejša definicija družine«, v kateri avtorica navaja vrsto tujih raziskav, s katerimi dokazuje, da si geji in lezbijke ne zaslužijo pravice do poroke in posvojitve otrok. Med drugim dokazuje, da je v istospolnih zvezah več nasilja kot v heteroseksualnih zvezah, da so istospolne zveze zelo kratkotrajne, da istospolni partnerji pogosteje uživajo alkohol in droge in podobno. Ker se je izkazalo, da je avtorica podatke iz raziskav zlorabila in jih napačno ali površno navedla, je Roman Kuhar kot urednik revije Narobe primer predal Častnemu novinarskemu razsodišču.

oazaOaza prijateljstva

V začetku septembra je v parku Tivolu potekalo celodnevno druženje »Oaza prijateljstva«, ki jo je organizirala Hetero-homo naveza v sodelovaju z Društvom Parada ponosa. Gre za v zahodnem svetu že dlje časa trajajoč pristop k aktivizmu, ki poskuša združiti tako hetero kot homo populacijo v boju za enakopravne pravice glbt-skupnosti. Na spletni strani Facebook (išči: hetero-homo naveza), kjer ima skupina že skoraj 2000 članic in članov, je zapisano, da želijo pritegniti »heteroseksualce, ki razumejo družbene težave sprejemanja istospolno usmerjenih, ter homoseksualce, ki se ne počutijo drugačne ali manjvredne zaradi svoje usmerjenosti.« Nov tip aktivizma, ki beži stran od domnevne getoizacije starejših tipov aktivizma, je svojo usmeritev pripeljal do ekstrema. Moto letošnje »Oaze prijateljstva« je namreč bil: »Ni pomembno, s kom se družimo, pomembno je, da se družimo.« Oprostite, ampak s kakšnimi homofobičnimi kreteni se v takšni oazi raje ne bi družili …

Novice od tu ureja Anamarija Šporčič – Janis. Pisala sta Janis in Roman Kuhar.

Tags from the story
Written By
More from Uredništvo

Narobe 1

 ŠTEVILKA 1 [April 2007] PDF verzija >>> [za ogled potrebuješ brezplačni Adobe...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja