Volitve v Evropski parlament
Gejevski kandidat na volitvah
Janeš je drugi razkriti gej v zgodovini volitev v Sloveniji (prvi je bil leta 1990 Bogdan Lešnik) in prav zaradi tega je bil deležen nekaj več medijske pozornosti. Ne zavzema se za delne rešitve. Meni, da je edina pot popolna pravna izenačitev raznospolnih in istospolnih partnerskih zvez in ureditev istospolnih družin. Ko ga vprašam, če bi tudi sam imel družino, se odgovoru diplomatsko izgone: »Rad bi se svobodno odločil, ali jo bom imel ali ne.« Nekaj »gejevske diplomacije« pa uporabi, ko ga pobaram po starosti. »23 let sem star. Že zadnjih 12 let.« Na Facebooku si se potegoval za mesto na kandidatni listi SMS. Na kakšen način?Tekmovali smo tako, da smo na Facebooku objavili sliko in tisti, ki so pod njo zbrali največ komentarjev, so prišli v ožji izbor. Finalisti so se potem predstavili na svetu stranke in ta je med njimi izbrala mene. Kakšno sliko si objavil, da je dobila toliko komentarjev?Sliko s potovanja po Japonski. In kaj je pretehtalo, da je stranka potem izbrala tebe?Predstavil sem se kot ljubitelj Facebooka. Takoj sem jim tudi povedal, da sem gej in da se zavzemam za glbt-skupnost in njeno vidnost. Želel sem pokazati, da ni nič sramotnega, če gej kandidira za javno funkcijo. Misliš, da si bil zanimiv za stranko, ker si gej?Ne vem, tega nisem posebej izpostavljal. Rekel sem le, da se zavzemam za izenačitev raznospolnih in istospolnih partnerstev, ker se to osebno tiče tudi mene. SMS je na prejšnjih volitvah sodelovala z Ljudsko stranko, ki eksplicitno nasprotuje homo porokam in družinam. Kako to, da SMS zdaj zagovarja diametralno nasprotna stališča?Sam nisem član SMS in v stranki nisem deloval v tem času. Takrat so s predsednikom SLS Boškom Šrotom imeli gentlemanski dogovor in Šrot se je pogosto odmikal od stališč, ki jih je SLS zagovarjala. Ampak tako zelo se že ni odmaknil, da bi podpiral homo družine …Res, ampak SMS jih je. Se vam ne zdi, da lahko govorimo o nekakšni oportunosti: na prejšnjih volitvah se je zdela uspešna kombinacija s SLS, zdaj pa se zdi uspešno, da sta na listi stranke gej in temnopolti?Mogoče je to bolje vprašati koga, ki se je ukvarjal s strankarsko politiko. Sam nimam občutka, da bi me stranka hotela izkoristiti. Sam sem se namreč odločil za ta natečaj in sam sem izpostavil, da sem gej. Tega zagotovo niso načrtovali. Javno si se razkril v intervjuju za Žurnal. Te je zmotilo, da so na prvi strani zapisali: »… priznal, da je gej«? In kakšni so bili odzivi?Da, me je. Lahko bi formulirali drugače. Zmotilo me je tudi to, da so napisali, da se zavzemam za človekove pravice in za človekove pravice homoseksualcev. Kot da to ne bi bilo eno in isto. Odzivi pa … prijatelji, sodelavci in doma so že prej vedeli. Sem bil pa pozitivno presenečen nad odzivi na Facebooku. Dobil sem veliko podpore, predvsem veliko podpore mladih lezbijk. Negativnih reakcij sploh ni bilo. Na listi si postavljen na peto mesto, kar po javnomnenjskih raziskavah ni izvoljivo mesto. Če ne boš izvoljen, boš ostal aktiven v politiki?To je zgodba, v katero sem šel in o tem, kaj se bo zgodilo po volitvah, še nisem razmišljal. Ampak verjetno ne bom deloval v aktivističnem smislu. Še to: ko sem te poklical po telefonu, se je namesto zvonjenja vrtel George Michael s skladbo Freedom. Je v tem kaj simbolike, tudi v povezavi z volitvami?Pesem mi je všeč, pa tudi to, kar je George Michael naredil. Sicer malo pozno, tako kot jaz. Ampak pesem sem imel na telefonu še preden sem vstopil v kandidaturo. Roman Kuhar |
Peter Janeš je na letošnjih evro volitvah kandidiral na listi SMS, ki je del evropskih zelenih. Ti so poznani po svoji podpori glbt-skupnosti in imajo na svojih listah več gejev in lezbijk. Nenazadnje jim sopredseduje Ulrike Lunacek, ki je razkrita lezbijka.
25 let homo gibanja na Slovenskem
Ja, stare smo že. Letos praznujemo 25 let, odkar se je odvil prvi festival Magnus in so se slovenski geji, nekoliko kasneje pa tudi lezbijke, pričeli organizirano ukvarjati z aktivizmom in težavami istospolno usmerjenih. Ob praznovanju obletnice so potekale številne prireditve, med drugim je bila v klubu Tiffany na ogled pregledna razstava publikacij (kustos je bil Jernej Škof), ob tej priložnosti pa so ponatisnili tudi drugo številko Škučevega glasila »Viks«, ki je bilo posvečeno homoseksualnosti, ter prvo število Gayzina iz leta 1984.
Prav tako v Tiffanyju je 29. aprila potekala okrogla miza o prihodnosti lgbt-aktivizma, na kateri so sodelovali slovenski aktivisti iz različnih skupin in društev, povezovala pa jo je Teja Oblak. Udeleženci so ugotovili, da je potrebno iti v korak s časom in slediti potrebi po novih načinih socializacije, saj so vlogo pogovornih skupin danes prevzeli internetni forumi, še vedno pa obstaja želja po druženju, kar dokazuje množična udeležba na lgbt-dogodkih, kot so na primer tabori. Aktivisti so se strinjali, da današnji kapitalistični sistem sili ljudi v apatičnost, zato so potrebne korenite spremembe na področju zavedanja družbene odgovornosti. Enega od alternativnih pristopov v aktivizmu ponuja Vstaja lezbosov, ki stremi k vzpostavljanju neposrednega dialoga v javnosti. S pogovori z ljudmi na ulici, ki jih snemajo z video kamero, vzpostavljajo dialoški odnos za razpravo o homoseksualnosti, preko katerega želijo informirati in pokazati na sogovornikove predsodke in stereotipe. Težave predstavlja tudi finančna podhranjenost glbt-nevladnih organizacij, ki se bo v času krize verjetno še poglobila, kljub temu pa je potrebno vztrajati in se boriti proti homofobiji v družbi, predvsem z vidnostjo.
Ob koncu praznovanja obletnice so na Metelkovi predstavili projekt Homo kosti (kustos Brane Mozetič), senzacionalno odkritje izpred dvaindvajsetih let, ki je bilo do danes zamolčano. Takrat so flamski arheologi na področju polhograjskega hribovja odkrili kosti dveh moških iz 8. stoletja. Arheologi menijo, da sta bila moška ljubimca in sta umrla obredne smrti. Kosti in predmeti, ki so jih našli v grobu, so bili na ogled v klubu Tiffany. Video posnetek z otvoritve si lahko ogledate na Narobetube [www.youtube.com/narobetube].
Deset glbt-zapovedi
ILGA-Europe je ob letošnjih volitvah v Evropski parlament izdala posebno zavezo v desetih točkah »Be bothered« in jo ponudila v podpis kandidatkam in kandidatom na listah za volitve. Kandidati so se s podpisom zavzeli za sprejemanje zakonodaje, ki bo upoštevala enake možnosti spolov, svobodo gibanja glbt-oseb, priznanje človekovih pravic transspolnim osebam, si prizadevala za boj proti homo- in transfobiji, upoštevala vključujočo definicijo družin in podobno. Iz Slovenije so do konca maja zavezo podpisali Peter Janeš in Darko Krajnc (SMS), Maruša Benkič (KSS), Felicita Medved in Roman Jakič (Zares), Sonja Kralj Bervar, Slavko Ziherl, Darija Mohorič, Borut Cink (vsi LDS), Silva Savšek (Desus), Karmen Pahor, Mojca Kleva, Lev Kreft in Tanja Fajon (vsi SD). Več: ilga-europe.com
6. literarni večer lgbt-proze in poezije
Tradicionalni lgbt-literarni večer je bil letos v okviru praznovanja 25. obletnice festivala Magnus. Več kot dve uri branja poezije in proze smo obiskovalci in obiskovalke v polnem Škucu z veseljem poslušali. Očitno je literatura »v živo« dober in zaželen dogodek!
Literarni večer je vodil Brane Mozetič, vešče je krmaril ladjo znanih in manj znanih literatov in literatk. Slišali smo izvrstne tekste uveljavljenih avtorjev in avtoric in tudi tistih, ki so še na začetku svoje književne poti. Vsi/e si zaslužijo, da jih omenimo, po vrsti, kot so nastopali: Stella Ančimer, Urban Belina, Teodora Ghersini, Kristina Hočevar, Petra Hrovatin, Simon Jerala, Ilona Jerič, Vesna Lemaič, Iztok Majhenič, Gašper Malej, Teja Oblak, Urška Sterle in Nataša Sukič.
Nepreslišano!
»Tudi veliko prometnih nesreč se zgodi, pa ne govorimo na splošno, da je promet nekaj slabega.«
[Aleš Primc, Info TV, 19. maj 2009, v odgovor na trditev, da je vendarle veliko disfunkcionalnih hetero družin, medtem ko otroci v homo družinah ne morejo biti nezaželeni.]
»Izrael je na evrovizijskem prizorišču zmagal trikrat, prvič leta 1978, nato leta 1979, zadnjič leta 1998, ko je preboj na najvišji vrh uspel kontroverzni Dani International, za katero še danes ne vemo, ali bi jo klicali ona … [premor] … ono ali on.«
[Andrej Hofer, TV Slovenija, 16. maj 2009, prenos Evrovizijske popevke iz Moskve]
Še ena nagrada
V prejšnji številki smo poročali, da je Boris Pintar za zbirko kratke proze Družinske parabole (Lamba, 2005) prejel nagrado mesta Salò, zdaj pa je ta zbirka v italijanskem prevodu Petra Senizze prejela še nagrado za tujo literaturo na natečaju Premio Europeo di Arti Letterarie Via Francigena 2009. Spet: čestitamo!
Novice od tu ureja Anamarija Šporčič – Janis. Pisali so Janis, Roman Kuhar in Zala Hriberšek.
