Damjan v vsako slovensko šolo

Pri nacionalnem projektu spodbujanja bralne kulture »Rastem s knjigo – izvirno slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu dijaku prvega letnika« je bila na razpisu Javne agencije za knjigo izbrana knjiga pisateljice Suzane Tratnik Ime mi je Damjan (Mladinska knjiga). Spremno besedo za novo izdajo knjige, ki je prvič izšla pri Lambdi, je napisal sociolog Roman Kuhar, pod režijsko taktirko Maje Weiss pa je nastal tudi kratek predstavitveni film o romanu, ki si ga lahko ogledate na Youtube. Dijaki in dijakinje bodo tako lahko prebirali zgodbo o Damjanu, ki mu je bil ob rojstvu pripisan ženski spol, sam pa se upre tem družbenim pričakovanjem in poišče svojo pot – Damjanovo pot.

LGBT-certifikati

Mestna občina Ljubljana je podelila prva certifikata Mestne občine Ljubljana »LGBT prijazno«. Prejemnika sta Mestna uprava MOL in Zdravstveni dom Ljubljana. Obe instituciji se ob tem zavezujta, da bosta zagotavljali boljše razumevanje temeljnih človekovih pravic LGBT-oseb, vključujoče okolje za LGBT-sodelavce in sodelavke, dvig osveščenosti zaposlenih pri zagotavljanju ponudbe in storitev za LGBT-uporabnice in uporabnike ter povečanje občutljivosti za zaznavanje kršitev pravic LGBT-oseb v delovnem in uporabniškem okolju. Obe organizaciji bosta dobili listino, nalepko in plakat »LGBT prijazno« za namestitev na vidno mesto ob vhodu v organizacijo.

Ničelna toleranca do homofobije

Civilnodružbeno iniciativa »Volitve 2014 – LGBT«  je pred volitvami pozvala stranke, naj se zavežejo k spoštovanju človekovih pravic LGBT-oseb. 8 političnih strank in list je zavezalo podpisalo (Državljanska lista, Piratska stranka Slovenije, Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, Solidarnost, Verjamem, Zavezništvo Alenke Bratušek in Združena levica), 9 se jih pozivu ni odzvalo ali pa so podpis brez navedbe razloga zavrnile. Stranka Mira Cerarja (SMC), ki je na volitvah zmagala, se je na poziv odzvala z zamudo, izjave pa ni podpisala. Pojasnili so, da spoštujejo človekove pravice vseh ljudi, ne želijo pa se »posebej politično zavezovati k spoštovanju človekovih pravic le določenih skupin. Storili bomo vse, kar bo v naši moči, da bo delovala pravna država in na ta način bodo tudi spoštovane človekove pravice vseh ljudi v Republiki Sloveniji.«

V novi koalicijski pogodbi so se vladajoče stranke (SD, SMC in Desus) nato zavezale k spoštovanju človekovih pravic LGBT. Zapisali so, da vladna koalicija sicer ne bo odpirala »ideoloških vprašanj« in da si bo prizadevala za polno spoštovanje različnosti in omogočanje enakih možnosti za vse – med drugim tudi za LGBT. V poglavju o enakih možnostih je tako zapisano: »Odprava vseh vrst diskriminacij in vzpostavitev ničelne stopnje tolerance do homofobije in vseh oblik nestrpnosti. Na podlagi odločb ustavnega sodišča bomo pristopili k odpravi sistemske diskriminacije istospolnih partnerjev in istospolno usmerjenih ljudi.« Sliši se fino. Realnost pa …

Opolnomočenje LGBT-skupnosti proti nasilju

Med 12. in 13. februarjem 2015 bodo v Italiji predstavili rezultate evropskega raziskovalnega projekta »Opolnomočenje LGBT-skupnosti proti nasilju – model P2P«, ki ga je vodila Univerza v Turinu, slovenski partner pa je bilo Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozare. Udeležba je brez kotizacije, vabljeni tudi tisti, ki bi želeli aktivno sodelovati.

Ideja programa presega dvojnost – patologizacije in pomoči služb; opira se na raziskovanje lastne logike razumevanja vsakodnevnega dogajanja in izgradnji lastnega okvira delovanja. V tem je element opolnomočenja in uporabe lastnega okolja ter lastnih notranjih virov odpornosti. V okviru programa so bile tako oblikovane delavnice, ki so interaktivne in usmerjene v realistične in izvedljive možnosti delovanja. Prepoznavanje in razumevanje logike heteroseksizma tako lahko vodi v njeno razgradnjo, v bolj svobodno raziskovanje lastnega spola in spolne usmerjenosti.

Kompleksna in večplasnta metoda projekta si je prislužila nominacijo za  univerzitetno nagrado za odličnost v raziskovanju Univerze Hertfordshire. Vsa gradiva in priročniki za delavnice bodo javno dostopni za uporabo. Več informacij: www.peerlgt.eu.

Mreža mavričnih mest

Ljubljana je bila maja vključena v mrežo mavričnih mest (Rainbow Cities Network), katere cilj je predvsem izmenjava dobrih praks in izkušenj na področju do LGBT-oseb vključujočih politik. Mreža mavričnih mest je neformalna mreža, ki jo upravlja nizozemska neprofitna organizacija Movisie. V mreži je trenutno vključenih 19 mest iz 11 držav, in sicer: Berlin, Hamburg, Köln in München (Nemčija); Bergen (Norveška); Dumphries in Galloway (Škotska); Ženeva in Zürich (Švica); Gent (Belgija); Madrid (Španija); Torino (Italija); Dunaj (Avstrija); Amsterdan, Haag, Nijmegen, Rotterdam in Utrecht (Nizozemska) ter Ljubljana (Slovenija). Predstavnice in predstavniki mest članic izkušnje izmenjujejo prek foruma mreže, vsako leto pa se srečajo v enem izmed mest. Letos novembra je srečanje potekalo na Dunaju.

Resnica boli: smo pod povprečjem

Organizacija ILGA Europe je v maju objavila izdajo Mavričnega zemljevida Evrope za leto 2014, ki prikazuje položaj posameznih držav v primerjavi z ostalimi glede na pravni položaj LGBTI-posameznikov in posameznic. Slovenija je med devetinštiridesetimi evropskimi državami zasedla 19. mesto. Evropsko povprečje glede pravne zaščite LGBTI-oseb na lestvici od 0 do 100 je 36, znotraj EU pa 46. Slovenija je bila ocenjena s 35. Da, nismo samo pod evropskim, pač pa tudi pod EU povprečjem. Dobrodošli v Sloveniji!

Testiranje na HIV

Konec maja je v Luksemburgu potekala otvoritvena konferenca projekta EURO HIV EDAT. Konference projekta, ki ga sofinancira Evropska komisija, so se kot člani partnerske organizacije udeležili tudi predstavniki Legebitre. V okviru projekta, ki je pri nas povezan s prostovoljnim in zaupnim testiranjem na HIV in nekatere spolno prenosljive okužbe za MSM (več na www.testiran.si), bodo med drugim pilotsko preverili nekatere inovativne pristope k testiranju (npr. testiranje na HIV s samoodvzemom vzorca sline na domu in prevzemom rezultatov preko spleta).

Poskus št. 6

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je oktobra v javno obravnavo posredovalo predlog Zakona o partnerski skupnosti (ZPS), ki je bil poslan v javno razpravo že aprila letos, vendar do nadaljnje obravnave ni prišlo zaradi volitev. Zakon, ki je šesti poskus urejanja partnerskih razmerij istospolnih parov, v popolnosti izenačuje pravice istospolnih in raznospolnih parov, z izjemo skupnih posvojitev in možnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo. To dvoje ostaja privilegij heteroseksualcev. Kljub temu so na ministrstvu zapisali, da želijo z zakonom odpraviti razlikovanje, ki temelji na podlagi spolne usmerjenosti. No, če bo zakon sprejet, bo pomemben del tega razlikovanja res odstranjen, ne pa v celoti. Tega se na ministrstvu zagotovo zavedajo. Dela ne bo zmanjkalo.

Volitve

Letošnje volitve – evropske, državne in lokalne – so bile zagotovo zaznamovane z dejstvom, da so na njih prvič vidnejše nastopili tudi razkriti geji in lezbijke. Nekaj aktivistk in aktivistov se je otreslo nelagodja, ki ga »nevladniki« pogosto občutijo v odnosu do politike, in se postavilo pod različne politične barve. A zgodil se je tudi obraten proces: nekatere stranke – resda bolj tiste, ki na volitvah niso imele veliko možnosti – so kar naenkrat med svojimi kandidatkami in kandidati želele imeti lezbijke in geje, pa tudi predstavnike še kakšne druge manjšine. Za trenutek se je zazdelo, kot da zbirajo vso raznolikost človeških izkušenj, ki so bile še do včeraj potisnjene na margino. »Drugačnost« je postala vnovčljiva politična karta. Tako se je zdelo. Koliko je vnovčila druga, torej naša stran, bomo še videli. Nekaj prvih pozitivnih rezultatov (npr. javno zavzemanje za enake pravice LGBT), smo že dosegli.

Na listi Kacin – Konkretno za evropske volitve je nastopila dolgoletna LGBT-aktivistka dr. Tatjana Greif. Na pogovoru v Cafe Kolaž je povedala, da je bilo povabilo na Kacinovo listo Konkretno zanjo velik izziv in presenečenje. Povabilo je na koncu sprejela, rekoč: »Po 30 letih aktivizma v Sloveniji je zgovorna poteza, da nekdo sprejme ta izziv.« Žal lista ni zbrala dovolj glasov za vstop v Evropski parlament. Enako se je zgodilo Državljanski listi, na kateri je nastopil študent prava Miha Istenič, prav tako razkriti gej, ki so ga na reklamnem plakatu prav simpatično upodobili kot tistega, ki maha z mavrično zastavo, zavzemal pa naj bi se za »vsestransko in polnovredno integracijo istospolno usmerjenih v vse segmente družbe«.

Če smo na evropskih volitvah ostali praznih rok, je na prvi pogled bolje kazalo med državnozborskimi volitvami. Miha Lobnik je namreč kandidiral v okviru Zavezništva Alenke Bratušek in skorajda prišel v parlament. Med televizijskim prenosom v času neuradnih rezultatov so ga že navajali kot novega člana parlamenta, a mu je na koncu zmanjkalo le nekaj glasov. Med drugim je pojasnil, da se je za kandidaturo odločil tudi zato, ker želi, »da bi sprejeli sodoben in enakopraven Družinski zakonik in da bi se glas lezbične in gejevske skupnosti slišal tudi v parlamentu«.

Tudi na lokalnih volitvah v oktobru se je opisani trend nadaljeval. Najvidnejša je bila zagotovo kandidatura Nataše Sukič, dolgoletne LGBT-aktivistke, ki je bila kandidatka Združene levice za županjo Ljubljane. Za kandidaturo, kot je pojasnila v intervjuju za Mladino, se je odločila zato, ker meni, da se »boj za človekove pravice in za pravičnejšo družbo, če želimo, da je uspešen, ne more ustaviti na mejah civilne družbe«, pa tudi zato, ker meni, da se je v Ljubljani v zadnjih petindvajsetih letih zgodilo vse, kar je v kapitalizmu narobe. S skoraj 3 % volilnih glasov sicer ni prevzela vodenja Ljubljane, je pa postala mestna svetnica. Za to mesto sta se potegovala tudi Maja Ličen (Združena levica) in Pavel Povše (Solidarnost).

Čeprav so bile letošnje volitve najbolj mavrične in »razkrite«, omenjeni kandidati in kandidatke niso bili prvi, ki so kot razkriti geji in lezbijke nastopili na volitvah. Že na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je na Listi novih družbenih gibanj kandidiral ustanovitelj gejevskega gibanja v Sloveniji, dr. Bogdan Lešnik, ki je danes profesor na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Stranka mladih Slovenije je leta 2009 na volitvah za Evropskih parlament kandidirala Petra Janeša, ki je prav tako nastopal kot razkriti gej, leto pozneje pa je na lokalnih volitvah na listi LDS za mesto v ljubljanskem mestnem svetu kandidirala dr. Barbara Rajgelj, profesorica prava in aktivistka za pravice LGBT.

Naj se trend nadaljuje!