Mladi proti homofobiji
Maja se je petindvajset mladih zbralo na seminarju o LGBT pravicah v Bovcu v organizaciji Mladega Foruma in ob pomoči DIH in Legebitre. V izjavi za javnost so med drugim izrazili zaskrbljenost nad diskriminacijo LGBT oseb v slovenski zakonodaji in s pravnimi težavami (dedovanje, posvojitve, zavarovanje, pokojnine), s katerimi se istospolno usmerjeni posamezniki in posameznice srečujejo vsak dan. Opozorili so še na neurejenost zakonodaje, ki bi preprečevala diskriminacijo na osnovi spolnega izraza in spolne identitete. Menijo tudi, da je raven homofobije višja zaradi pomanjkanje informacij o problematiki LGBT oseb, še posebej pa so izpostavili problem diskriminacije in nasilja v šolah. Sklenili so, da se bodo aktivno zavzemali za spremembo besedila Zakona o zakonskih zvezi in družinskih razmerjih, uvedbo oddaj z družbeno odgovorno vsebino na RTVS, sofinanciranje družbeno odgovornih projektov (brezplačna pravno pomoč za LGBT), izrecno vključitev transeksualnosti v antidiskriminacijsko zakonodajo, vključitev LGBT tematike v učne načrte na vseh stopnjah izobraževanja in vzgoje ter odpravo vseh oblik homofobne vsebine v knjigah in učbenikih, namenjenih vzgoji in izobraževanju.
Če bi vzklilo vsaj eno seme
V aprilu je v Škofji Loki potekal tabor Amnesty International »Ljubezen je ljubezen«, ki se ga je udeležilo petnajst udeleženk in udeležencev. Glavno sporočilo tabora je bilo, da homofobija ni kul. K tovrstnemu razmišljanju so poskušali spodbuditi tudi dijake in dijakinje srednješolskega centra v Škofji Loki. Njihovi odzivi so bili različni, pogosto vse prej kot pozitivni. Pavla, ena od udeleženk tabora, ki je za dijake pripravljala delavnice, pojasnjuje: »Splošni odzivi dijakov in dijakinj so bili zelo homofobno nastrojeni, prevladovala so resnično homofobna stališča, protiargumentov skoraj ni bilo, razen tistih z moje strani seveda.«
»Če bo šlo tako naprej bo homoseksualcev vedno več, mi bomo izginili,« je bil eden od komentarjev dijakov na delavnici. »Ne predstavljam si,« je rekel drugi, »da bi oče oz. moški razlagal svoji hčerki o menstruaciji, to sploh ne more biti, to ne gre! Moški ne more otroku razlagati o menstruaciji!«
Poleg delavnic so udeleženke in udeleženci pripravili tudi spremljevalne dejavnosti, kot je bila na primer akcija proti homofobiji na trgu v škofjeloškem mestnem jedru, projekcija filma, zabava, pogovor s nagrajenko Prešernovega sklada Suzano Tratnik in podobno. Izkazalo se je, da so tabori, kot je bil »Ljubezen je ljubezen«, še kako potrebni. Ali kot pravi udeleženka Pavla: »Mogoče se je zdelo, da je bilo na škofjeloškem Podnu vse skupaj le vedro vode v suho in razpokano zemljo, pri čemer pa vseeno upam, da bo vzklilo vsaj eno seme.«
Triptih
Ob mednarodnem dnevu boja proti homofobiji, dnevu spomina na žrtve aidsa in dnevu boja proti hepatitisu B in C, se je v klubu Tiffany odvijal dobrodelni dogodek v počastitev vseh treh svetovnih dnevov. Udeleženci smo najprej prižgali vsak svojo svečko v spomin na prijatelje, znance in ljudi po vsem svetu, ki jih je prizadel aids, kljub trudu zdravnikov še vedno neozdravljiva bolezen. Nato sta dramska igralca Neda R. Bric in Ivan Peternelj brala odlomke iz del slovenskih lezbičnih pisateljic in iz igre Nor na Vincenta Herveja Guiberta. Za vrhunec večera je poskrbel Goran (na sliki), ki je tokrat nastopil kot Freddie Mercury in se z nami še pozno v noč vrtel na plesišču.
Spletno oko vas gleda
Prva slovenska prijavna točka otroške pornografije in sovražnega govora na internetu Spletno oko je pripravila drugo polletno poročilo projekta za obdobje od septembra 2007 do marca 2008. V tem obdobju so na www.spletno-oko.si prejeli 310 prijav domnevno nezakonite vsebine, od tega 112 prijav domnevno sovražnega govora in 115 prijav domnevne otroške pornografije. Ostalih 83 prijav se je nanašalo na druge vsebine. Strokovnjaki so pregledali strani in policiji posredovali 59 prijav domnevne otroške pornografije ter 7 prijav, ki so se nanašale na domnevni sovražni govor. Sodelavci Spletnega očesa ugotavljajo, da povprečno število prijav domnevno sovražnega govora upada, povprečno število prijav, ki se nanašajo na otroško pornografijo, pa narašča. To kaže na povečanje nadzora nad vsebino in načinom komuniciranja na spletnih forumih in medijih in izboljšanje kulture komuniciranja. Homofobi tako tudi na internetu niso več varni.
Slovenska Putin in Medvedjev?
Že konec marca je DIH dobil novega predsednika. Po petih letih je stolček zapustil Mitja Blažič, na njem pa zdaj predseduje Andrej Habjan (na sliki). Zlobni jeziki pravijo, da gre za zamenjavo ala Putin-Medvedjev, Blažič pa pojasnjuje, da je po petih letih turbo aktivizma potrebuje čas zase in za nove radosti v življenju. Dihu se je aktivno pridružila tudi Salome, saj je po obisku trans konference v Berlinu ugotovila, da za »T« iz GLBT pogosto ni poskrbljeno. Zato bo v Dihu delovala kot trans aktivistka. Vsem trem želimo vse dobro na novih pozicijah.
Beri mi, beri
Konec maja 2008 je bil v Škucu že peti tradicionalni večer lezbične in gejevske proze in poezije, ki ju pišejo slovenski avtorji in avtorice. Večer je bil spet navdušujoč, še posebej ko so brali Marjana Harcet, Kristina Hočevar, Gašper Malej, Boris Pintar, Urška Sterle, Nataša Sukič in Suzana Tratnik. Na koncu je nastopila še kantavtorica Ksenija Jus in spet smo si lahko zaželeli še več takih dogodkov. Prvi med njimi se je zgodil slab mesec pozneje. Sredi junija je namreč že petnajstič zapored potekal festival Živa književnost. Tudi letos so večere pred in v Galeriji Škuc zapolnili udeleženci mednarodne prevajalske delavnice gejevske poezije (o tem več v Narobe 7): Andras Gerevich (Madžarska), Christopher Whyte (Škotska), Dimitrij Kuzmin in Valerij Ledenjov (Rusija), Lawrence Schimel (Španija) in Gašper Malej (Slovenija). Drugi tematski večer je bil posvečen turški poeziji. V času festivala smo lahko poslušali še Vizibilijino avtorico Urško Sterle, Lambdinega prozaista Borisa Pintarja, Gorana Vojnovića, Veroniko Dintinjano, Barbaro Pogačnik in Adama Wiedemana.
»Brišem sledi, ki jih pustil je poraz …«
Rebeko Dremelj, naš ne-ravno-veliki evrovizijski up, je vrag pričakovano vzel že v predfinalnem izboru, je pa zato pred odhodom izrazila željo, da bi postala gejevska ikona. »Imam veliko prijateljev, ki so geji in so po mojm mnenju najbojši ljudje. Če mi kakšen homoseksualec kaj reče, potem vem, da je to iskreno. Obožujem jih. Še več. Močno si želim, da bi postala gejikona. Želela bi dobiti glasove gejev v Srbiji,« je povedala za nacionalno televizijo. Zdaj moramo njeno ljubezen do gejev seveda čim prej izkoristiti, preden se Rebeki posveti … (zloba press).
Gremo na kolena
Neznanci so po hitrem postopku popravili žaljivi grafit v Kranju, o katerem smo poročali v prejšnjem Narobe. Popravljeni grafit zdaj služi kot reklama za lezbični S/M ter slogan v podporo svetovni lezbični nadvladi. Pohvalno.
Salome za volanom
Salome v teh dneh intenzivno dela vozniški izpit. Uspešno je opravila prvo pomoč – soudeleženci so bili navdušeni, ko so opazili, da je pri umetnem dihanju Ančki na ustih pustila obrise svoje šminke – čaka pa jo še CPP test in praktična vožnja. »Ampak ja nisam glupa,« pravi Salome – zato ni dvoma, da jo bomo kmalu videli za volanom. Srečno vožnjo!
Lost and found
Se še spomnite prve naslovnice Narobe? Na poti do Avstralije smo jo opazili na letališču V Cairnsu. A ne kot reklamo za Narobe, pač pa za potovalno zavarovanje. Vam plačajo, če vam na letališču zamenjajo kovčke. Čeprav: a ni fino brskati po tujih stvareh?
