O enakosti istospolnih parov pred zakonom spet na referendumu

US skupinska nov2013 copy

 

Ustavno sodišče je 28. septembra odločilo, da se razveljavi sklep Državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D). Referendum je dovoljen s petimi glasovi za in štirimi proti. Proti so glasovale ustavne sodnice dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar in dr. Jadranka Sovdat, za pa predsednik sodišča mag. Miroslav Mozetič, dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, dr. Ernest Petrič in Jan Zobec. Iz sporočila za javnost sledi:

Ustavno sodišče je razsojalo samo o sporu med Državnim zborom in predlagateljema referenduma (Metka Zevnik in Aleš Primc), in sicer glede vprašanja, ali je referendum o ZZZDR-D dopusten, ni pa presojalo ustavne skladnosti (še) veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prav tako tudi ne ustavne skladnosti ZZZDR-D, o katerem naj bi se izvedel zakonodajni referendum.

Pri svoji odločitvi se je Ustavno sodišče opiralo na četrto alinejo drugega odstavka 90. člena ustave, ki pravi, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. Pri tem so se opirali tudi na prvi odstavek 160. člena Ustave, ki določa pristojnosti Ustavnega sodišča – zaupano mu je dokončno in avtoritativno ugotavljanje protiustavnosti in zakonitosti predpisov drugih vej oblasti.

Sodišče zato pravi, da je treba besedilo četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave razumeti tako, da referenduma ni dopusten le pri zakonih, ki odpravljajo tisto protiustavnost, ki jo je predhodno že ugotovilo Ustavno sodišče (poleg tega pa še o zakonih, ki odpravljajo kršitev človekove pravice, ugotovljeno s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice).

Dodaja, da Državni zbor sicer lahko po lastni presoji spreminja zakonske ureditve, za katere oceni, da so neustavne. Vendar pa že sam obstoj zakonodajnega referenduma nujno pomeni, da Državni zbor ni izključni zakonodajalec, ampak je to tudi ljudstvo. Pristojnost obeh pa je omejena, ko gre za izvrševanje odločb Ustavnega sodišča in sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Torej, ko Državni zbor po lastni presoji odpravlja domnevno protiustavnost na področju človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, volja Državnega zbora ne more prevladati nad pravico ljudstva do določanja na referendumu.

Pri sodišču sicer dopuščajo možnost, da bi na podlagi volje ljudstva stopile v veljavo domnevno protiustavne zakonske rešitve. Pri tem pojasnjujejo, da Ustava določa drug učinkovit mehanizem, prek katerega se lahko take rešitve izločijo iz pravnega reda – z odločitvijo Ustavnega sodišča v postopku za oceno ustavnosti predpisa.

Pravijo tudi, da že omenjene četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave ni mogoče razlagati tako, da referenduma ni dopusten v primerih, ko Državni zbor sprejme zakonsko ureditev, s katero posredno odpravlja protiustavnost, ki jo je že ugotovilo Ustavno sodišče. Slednje je namreč leta 2013 odločilo, da je Zakon o dedovanju v neskladju z Ustavo in Državnemu zboru naložilo odpravo ugotovljene neustavnosti v šestih mesecih od objave omenjene odločbe v Uradnem listu, kar se ni zgodilo.

Pri sodišču pojasnjujejo, da gre v takih primerih za urejanje vprašanj, ki z ugotovljeno protiustavnostjo niso v neposredni zvezi. Dodajajo, da Državni zbor sicer sme avtonomno izbrati način, kako in v katerem zakonu bo odpravil protiustavnost, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče, vendar le na neposreden način. ZZZDR-D je neposredno spremenil le opredelitev zakonske zveze. Posredno je sicer s tem res odpravil že omenjeno protiustavnost na področju dedovanja, vendar je poleg tega posegel tudi v večje število področnih zakonov. Ti so podrobneje predstavljeni v poročilu Pravni položaj istospolnih partnerstev in starševstva v Sloveniji.

Na odločitev sodišča so se že odzvali pri Društvu informacijski center Legebitra. Miha Lobnik je dejal: »Globoko smo razočarani nad odločitvijo Ustavnega sodišča, ki 90. člen slovenske ustave, razlaga tako, da ne prepoveduje referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razen če teh protiustavnosti ni prepoznalo ustavno sodišče samo. Skrbi nas tudi nadaljnje dogajanje, ki ga ta odločba omogoča, saj se z njo sponzorira referendumska kampanja naravnana proti istospolno usmerjenim, ko bosta nestrpnost in utemeljevanje diskriminacije zavzeli glavno besedo v slovenskem prostoru. Današnja odločitev Ustavnega sodišča je tako odprla vrata nadaljnjemu ogrožanju pravic posameznikov in parov, proti katerim je referendum uperjen.«

Referendum torej skoraj zagotovo bo. Ustavne_i sodnice_ki so v tem primeru za zdaj opravile_i svoje delo, ki ni ne enostavno, še manj pa hvaležno. Nesprejemljivo pa je, da je pot do zagotavljanja človekove pravice do enakega obravnavanja pred zakonom tako kompleksna, da morajo posameznice_ki in cele skupnosti desetletja živeti v odrekanju človekovih pravic, čeprav se vsi ljudje rodimo svobodni in imamo enako dostojanstvo in enake pravice.

Foto: Danijel Novaković, STA / dostopnost www.us-rs.si 

 

Viri: 
Tags from the story
Written By
More from Eva Gračanin

Bodeča neža za izjavo pediatra in psihoterapevta Viljema Ščuke

Na predvečer mednarodnega dneva žensk, so na mednarodnem feminističnem in kvirovskem festivalu...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja