Ob včerajšnji objavi odločitve Ustavnega sodišča, da je referendum o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki izenačuje pravice vseh parov, dopusten, smo zbrale_i odzive nekaterih parlamentarnih strank.
Pri Združeni levici, ki je vložila predlog spremembe omenjenega zakona, so v sporočilu za javnost zapisali, smo se znašli »v izredno kontradiktorni situaciji«: »Ustavno sodišče je na eni strani že dvakrat odločilo, da je slovenski pravni red diskriminatoren do istospolno usmerjenih, na drugi strani pa je to isto ustavno sodišče že drugič dopustilo referendum o zakonu, ki to ugotovljeno protiustavnost odpravlja.« Tako menijo, da Ustavno sodišče sporoča: »Glasovanje na referendumu je možno o vseh z ustavo zagotovljenih pravicah, o katerih ustavno sodišče še ni odločalo. Pa tudi če gre za takšne zakone, glede katerih se ustavna presoja že več let valja po predalih Ustavnega sodišča, ustavni sodniki pa se do danes niso zmogli o njih vsebinsko odločiti«.
Izpostavljajo, da je bil namen spremembe 90. člena Ustave ravno nasproten od razlage sodišča v odločitvi: »Sodišče, ki naj bi bilo glavni in najvišji branik človekovih pravic in temeljnih svoboščin, se je z današnjo odločitvijo postavilo na stališče, da je na referendumu dopustno odločati o tem, ali naj bodo v Republiki Sloveniji vsi enaki pred zakonom ali ne, s tem pa tudi “povozilo” glavni namen spremembe 90. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah referendum ni dopusten.«
Kljub odločitvi ustavnega sodišča v Združeni levici ostajajo optimistični, saj verjamejo, da je Slovenija napredna, demokratična in strpna družba in da se bo to izrazilo tudi na referendumu. Vse svoje moči bodo usmerili v referendumsko kampanjo in referendum ter ustavnemu sodišču jasno sporočili, da diskriminacije v naši državi ne bodo dopustili, četudi je po mnenju ustavnega sodišča dopustna.
Čas objave odločitve so povezali s trenutkom, »ko smo priča vse večji ksenofobiji in uporabi sovražnega govora, usmerjenega zoper begunce. Najvišji branik človekovih pravic v državi je dopustil, da se bodo skozi referendumsko kampanjo na stežaj odprla vrata tudi homofobiji. Glede na to, da so pobudniki referenduma isti kot pri Družinskem zakoniku, namreč drugačne referendumske kampanje ne gre pričakovati.«
Dodajajo, da bo novela ZZZDR uveljavljena, »saj bo to referendum o zakonu, s katerim vsi veliko pridobimo, nihče pa nič ne izgubi.«
Nasprotno so pri Novi Sloveniji (NSi) izjavili, da pričakovana odločitev Ustavnega sodišča RS »državljankam in državljanom omogoča, da izrazimo svoje nestrinjanje z odločitvijo Državnega zbora, ki je sprejel zakon brez sodelovanja javnosti in po skrajšanem postopku.« Dodajajo, da je zakon temeljito posegel in spremenil samo opredelitev zakonske zveze in posledično odprl možnost posvojitve otrok v istospolne skupnosti. »Skladno s temeljnim programom stranke, NSi nasprotuje možnosti, da bi istospolne partnerske skupnosti posvajale otroke.« Državljane in državljanke pozivajo, da se referenduma udeležijo: »Zakonska zveza med možem in ženo je zveza, ki omogoča rojevanje otrok in ustvarjanje družine.«
Socialni demokrati (SD) so »izjemno razočarani nad današnjo odločitvijo Ustavnega sodišča.« Po njihovem prepričanju je takšna odločitev »odmik od namere, da se v Sloveniji končno uveljavijo ter izvajajo pravice za vse ljudi enako.« Zastopajo stališče, »da bi lahko tudi Slovenija končno postala država, ki spoštuje različnost, enakopravnost in človekove pravice.« V SD ob napovedi novega referenduma o pravicah manjšine ne vidijo takšne poti, ampak ponovno nazadovanje naše države na področju spoštovanja človekovih pravic.
Dodajajo, da so strpnost, sprejemanje različnosti, enake pravice za vse, minimalni pogoji, prek katerih lahko družba polno uresničuje vse svoje možnosti. Verjamejo v vrednote, »na katerih lahko gradimo družbo, utemeljeno na človekovem dostojanstvu«, zato odločno nasprotujejo tistim, »ki s terjanjem lažne pravičnosti kličejo po mračnjaštvu«: »Ko njihovo razlago očistimo vseh okraskov o pravicah in pravičnosti, dobimo nedvoumno sporočilo: istospolno usmerjeni so drugorazredni državljani!«
V Slovenski demokratski stranki (SDS) bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bi na referendum prišlo zadostno število volivk in volivcev in da bi referendum uspel. Na odločitev Ustavnega sodišča se je konkretneje odzvala poslanka SDS, Jelka Godec, ki je izpostavila, da so pri SDS ves čas opozarjali, da se novela ZZZDR ne nanaša na človekove pravice in da je zato referendum dopusten. Menijo namreč, »da zakonska zveza ni človekova pravica in da tudi posvojitev otrok ni človekova pravica.« (Enakost pred zakonom pač je.)
Dodala je, da »je mavrična koalicija s predsednikom Cerarjem na čelu, ki je ustavni sodnik, prejela klofuto ustavnega sodišča.« Spomnila je tudi, da so v SDS ves čas opozarjali na to, da koalicija ni omogočila široke razprave glede zakona, »s prepovedjo referenduma pa je omejila izražanje volje ljudstva in s tem sama kršila človekove pravice.«
Odzive preostalih strank še pričakujemo. Naj ob tem spomnimo še, da mora po trenutno veljavni zakonodaji o nekem zakonu proti glasovati vsaj ena petina (344.000) volilnih upravičenk_cev, da bi bil zakon, o katerem se glasuje, zavrnjen. Za primerjavo marca 2012 je za Družinski zakonik glasovalo 228.414 ljudi, proti pa 276.548.
