Gejevskemu paru iz Slovenije priznano starševstvo
V Sloveniji imamo po zadnji odločbi okrožnega sodišča v Ljubljani že drugi gejevski par, ki mu je bila priznana tuja sodna odločba v povezavi s starševskimi razmerji do otrok. V prvem primeru je sodišče priznalo tujo sodno odločno glede posvojitve otroka, v drugem primeru pa tujo sodno odločbo v primeru otroka, ki ga je slovenskemu gejevskemu paru rodila nadomestna mati v Združenih državah Amerike. Slovensko sodišče je priznalo odločbo višjega sodišča v Kaliforniji, po katerem sta istospolna partnerja postala »naravna, skupna in enakopravna pravna starša« deklice, rojene prek nadomestnega materinstva. Očeta sta tako pridobila vse pravice in obveznosti, kot če bi bila deklica biološki otrok vsakega od njiju.
Tako kot v primeru prvega gejevskega para, tudi v tem primeru Vrhovno državno tožilstvo lahko v tridesetih dneh vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Če se bo to zgodilo, upajmo, da bo Vrhovno sodišče odločilo enako kot v primeru prvega para – da taka odločitev ni v nasprotju s slovenskih pravnim redom.
Lahko ti podarim samo ljubezen
Tudi letos smo v Sloveniji aktivno sodelovali pri ozaveščanju javnosti ob vsakoletnem mednarodnem dnevu proti homofobiji in transfobiji, ki ga obeležujemo 17. maja. Letos so Društvo informacijski center Legebitra, LGBT-koordinacijska mreža pri Amnesty International Slovenije in Društvo za integracijo homoseksualnosti – DIH organizirali kratko javno manifestacijo, na kateri se je zbralo približno 40 ljudi. Udeleženke in udeleženci so svoje zahteve po spoštovanju vseh oblik ljubezni izrazili s kratkim pohodom po Čopovi ulici in oblikovanjem srca na Prešernovem trgu. Javnostim so tako sporočili, da obsojajo vse oblike nasilja in diskriminacije, ki temeljijo na spolni usmerjenosti, izrazu in identiteti, pa tudi zavajajoč, žaljiv in sovražni govor, ki se pojavlja v javnih in virtualnih prostorih. Mimoidoče so z letaki obveščali o možnostih prijave homofobičnih in transfobičnih dejanj ustreznim državnim institucijam in nevladnim organizacijam. Kot so organizatorji zapisali v izjavi za medije, so »človekove pravice pravice vseh, ne glede na osebno okoliščino spolne usmerjenosti, izraza in identitete«.
Počasi se daleč pride
Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki ji predseduje poslanka SDS, Eva Irgl, je obravnavala predlog Družinskega zakonika in soglasno sprejela dva sklepa. Najprej so nas prijetno presenetili s podporo predlogu Družinskega zakonika, ker pomeni »utrditev človekovih pravic tako s stališča nediskriminatorne obravnave odraslih, zlasti pa s stališča otrokovih koristi in pravic, in sicer prepovedi vsakršnega nasilja nad otroki, vpeljavo zagovornika otrokovih pravic in drugih ukrepov varovanja otrokovih koristi in pravic«. Nato pa so, glej ga zlomka, podali tudi pobudo, da v nadaljnji razpravi o Družinskem zakoniku parlamentarci razpravljajo strpno in pri tem ne uporabljajo sovražnega govora, saj naj bi bil v dosedanji razpravi o Družinskem zakoniku uporabljan govor pogosto nesprejemljiv. Ah, dajte no, to pa res težko verjamemo.
Družinski zakonik: žnjtič
Sestanku zgoraj omenjene komisije je maja sledila maratonska razprava ob drugem branju predloga Družinskega zakonika, ki poteka v Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Razprava se je vseh devet ur prvega dne vrtela zgolj okrog prvega člena zakonika, ki govori o tem, kaj zakonik sploh ureja. Bravo. Sledila je razprava, ki se je, uganili ste, vrtela okrog drugega in tretjega člena, ki govorita o definiciji družine in zakonske zveze. Opozicijski stranki SDS in SLS sta predlagali, da se v Družinskem zakoniku ohrani definicija zakonske zveze in družine iz leta 1976, ko je bil sprejet zdaj veljavni Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, koalicijske stranke pa opozarjajo, da so trideset let stare definicije zastarele in izključujejo različne oblike družin, med drugim tudi istospolno družino. Če ravno nimate boljšega dela, si prepis sej lahko preberete na spletnih straneh Državnega zbora, sicer pa bodi dovolj védenje, da je razprava potekala na relativno visokem nivoju in da vsi prisotni s homoseksualnostjo »načeloma« nimajo težav, sicer pa smo lahko slišali vse že znane argumente obeh strani. Tokrat so nasprotniki in zagovorniki zakonika sicer ugotovili, da se lahko pogovarjajo med seboj in da nekateri nasprotniki celo podpirajo možnost, da drugi partner v istospolni partnerskih skupnosti posvoji otroka, vsekakor pa nasprotujejo skupni posvojitvi istospolnih parov in imenovanju zveze dveh oseb istega spola zakonska zveza. Očitno niso nikoli brali Shakespearja, ki je že davno tega zapisal, da bi »to, čemur roža pravimo, dišalo prav tako lepo z imenom drugim«. Razprava o drugem členu Družinskega zakonika je bila sicer prekinjena in poslanci niso glasovali še o nobenem amandmaju, seja pa se bo nadaljevala konec junija, po zaključku naše redakcije. Kako narobefobično.
Foto: delo.si
Lukšičeve ure spolne vzgoje
Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je dobil briljantno idejo. Dijakom in dijakinjam je dal v podpisovanje izjavo: »Človeštvo je razdeljeno na dva (s)pola. Združena tvorita celoto za nadaljevanje civilizacije. Odgovorna spolnost je prava pot.« S podpisom naj bi se dijaki zavezali k varni spolnosti. Očitno je bila namenjena zgolj hetero dijakom. Homoseksualna spolnost očitno ni in ne more biti odgovorna. Še več – izjava je bila očitno namenjena samo tistim, ki v seksualnosti vidijo le eno funkcijo – reprodukcijo. Proteste glbt-organizacij proti tej izjavi je Lukšič odpravil z besedami, da nevladne organizacije pretiravajo in da vendarle ne moremo spreminjati dejstev: le spolnost med predstavnikoma nasprotnih spolov zagotavlja nadaljevanje civilizacije. Za piko na i je svoje videnje zdrave spolnosti razložil še v oddaji Preverjeno, kjer je dejal, da je proti uporabi kontracepcijskih tabletk. In tako je od domnevne levice na Slovenskem ostal samo še … dim.
