Parada mora ostati politična manifestacija

Pogovor s Petro Salaj

petra_250

Petra Salaj je lansko leto, potem ko je organizacija Parade ponosa v zadnjih nekaj letih zgubljala na moči, zagrizla v kislo jabolko, postala predsednica Društva Parade ponosa in skupaj s sodelavkami in sodelavci zagotovila kontinuiteto te manifestacije.

Lansko leto Društvu Parada ponosa zagotovo ni bilo nič prihranjeno: z napadom na Cafe Open je parada postala top medijski dogodek, ki ga bržkone ni bilo možno povsem nadzorovati. A v seštevku pod črto je bil izplen vendarle pozitiven: dobro obiskana parada, jasno podano paradno sporočilo, družinski zakonik na parlamentarnih klopeh in, kakopak, zgodba na sodišču, ki je tri napadalce na Cafe Open obsodilo na dobro leto in pol zapora. Kako pa bo letos?

Na Facebooku si konec maja zapisala, da vam je za letošnjo parado uspelo narediti nekaj, kar zagotavlja, da bo parada najboljša doslej – kaj je to?

Letošnja parada ponosa bo deseta po vrsti, zato se nismo želeli osredotočiti zgolj na družinski zakonik, čeprav je to v tem trenutku pomembno vprašanje, ampak tudi na druge stvari, ki se tičejo naše skupnosti. Želeli smo prikazati pestrost in raznolikost skupnosti, kar se kaže tudi v grafični podobi parade, ki je letos zasnovana nekoliko drugače kot v prejšnjih letih. Zbrali smo različne »profile« ljudi, ki jih najdemo v naši skupnosti. Na plakatu bodo tako prikazani medo, lezbična družina, geja, ki se spogledujeta, kraljica preobleke, butch na motorju s svojo femme, pa kuža, ker so domače živali pomemben del naše skupnosti (smeh). Vse to so seveda stereotipne podobe, ki jih želimo ljudem, ki nas gledajo skozi stereotipe, ponuditi v obraz in reči: ja, vse to smo mi in si zaslužimo enake pravice. Zbrali smo ljudi, ki so bili pripravljeni pokazati se s svojim obrazom. To je nekaj, kar še par let nazaj ne bi bilo možno. Zato vem, da se stvari premikajo na bolje, da bodo ljudje prišli na parado in da bo letošnja parada super.

Kje bodo ti plakati obešeni?

Predvsem v naših prostorih, pa tudi v mladinskih centrih in klubih po Sloveniji.

Za plakate jambo verjetno ni denarja …

Ne, tega denarja ni.

Kakšen je koncept letošnje parade?

Letošnji slogan je: Dovolj čakanja! Sicer pa je parada zasnovana po istem principu kot lanskoletna, kar pomeni, da bomo imeli cel teden Parade ponosa. Začeli bomo 26. junija z Oazo prijateljstva, pripravljamo fotografsko razstavo, ki bo prikazovala zgodovino parad ponosa v Sloveniji, predvidevamo nekaj flash mobov. Sodelujemo tudi z Mariborom, kjer bo potekala Akcija strpnosti, letos prvič pa tudi s Celjem, kjer bodo v mladinskem centru pripravili nekaj dogajanja v povezavi s parado ponosa. Trenutno se še dogovarjamo, da bi letos med tednom parade na mestni hiši v Ljubljani visela mavrična zastava, morda bo celo predsednik države prevzel častno pokroviteljstvo Parade ponosa. Ampak vse to so še dogovori, ki bodo, kot vedno, potekali do zadnjega trenutka.

Lanskoletni napad na Cafe Open je lansko parado postavil na glavo in jo naredil za najbolj odmevno do sedaj. So šle stvari od takrat naprej na bolje – je parada dosegla svoj namen?

Zaradi lanskoletnega napada smo imeli več pozitivnega kot negativnega izplena. Mobiliziral je širše javnosti, dobili smo široko podporo med heteropopulacijo, pridružila so se nam tudi nekatera znana imena in udeležba na paradi je bila izjemno visoka. Hkrati je Cafe Open pridobil še dodatno simbolno pomembnost kot lokal, ki deluje za odprto družbo. Vsega tega pa se zavedajo tudi nasprotniki, tako da je Cafe Open zdaj postal točka, skozi katero v skupnost lahko vnašajo nemir. Problem je namreč v tem, da se je tudi druga stran zaradi tega napada bolj mobilizirala. Vse to je zagotovo še posebej naporno za lastnici lokala. Je pa res tudi to, da je sodišče z obsodbo napadalcev dalo jasno sporočilo, da nasilja v naši družbi ne toleriramo. Sama sem slišala, kako so se neki fantje pogovarjali, da se ne gredo več tega, da bi prebutali enega geja. Da se za to pač ne splača »it sedet«.

Kako bo letos poskrbljeno za varnost?

Na vsakem dogodku bodo prisotni varnostniki. Hkrati sodelujemo s policijo, ki bo točno vedela, kdaj se bo kakšna stvar dogajala, tako da bodo v tem času poostrili nadzor. Ampak na koncu koncev je varnost odvisna tudi od samih obiskovalcev in obiskovalk. Če ti neprevidno in posamično odhajajo domov, za vsakega obiskovalca ali obiskovalko ne moremo organizirati posebnega spremstva. Vedno je odvisno od ljudi, ali bodo stopili v taksi in se odpeljali nekam, kjer jih ne bodo povezali s Parado ponosa, ali pa bodo nezavarovani paradirali po ulici.

Ampak v čem je potem sploh smisel parade in vstopa v javni prostor, če lahko paradiraš samo na tistem odmerjenem delu prostora, potem pa se moraš usesti v taksi in se pretvarjali, da nisi bil na paradi?

Želimo si, da bi lahko vsak dan paradirali po ulici in vsak dan živeli polno življenje. Načeloma to lahko vsak dan tudi počneš. Z mojo punco hodiva po ulici in se drživa za roke brez strahu, da bi naju kdo napadel. Vendar pa žal teden parade ponosa prinese tudi večjo mobilizacijo nasprotnikov, ki takrat še posebej iščejo svoje žrtve. Zato je takrat potrebno biti pazljiv.

V zadnjih letih se pojavljajo različne interpretacije, predvsem tistih, ki na parado nikoli ne pridejo, da bi moral biti ta dogodek zabava, ne pa neka politična manifestacija. Kako jim lahko odgovoriš?

Moramo se zavedati, iz česa izhaja parada ponosa. Parada je namreč spomin na Stonewallski upor in je zato še kako politična. To je spomin na začetek modernega glbt-gibanja. V državah, kjer imajo zagotovljeno enakopravnost, ni več potrebna politična nota. Pri nas pa še vedno nimamo enakih pravic. Hkrati so predsodki v družbi še zelo močno prisotni. Zato moramo na vse to vedno znova opozarjati. Zabave se dogajajo čez celo leto, parada pa ne in mora ohraniti svojo politično noto. Ne sme postati samo še ena zabava brez razloga. Sicer pa bomo letos poskrbeli tudi za zabavo, saj nas bodo med drugim zabavali Tinkara Kovač, Omar Naber, Nuška Drašček, Saška Lendero in drugi.

Tags from the story
Written By
More from Roman Kuhar

Suzana Tratnik: Lezbični aktivizem po korakih

  Rešitev? Spoštljiva distanca! Suzana Tratnik, Lezbični aktivizem po korakih, *cf., 2013....
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja