Slovarček 18/19

slovarek

Polari (tudi palare, palyaree ali palary) so v preteklem stoletju govorili geji (manj pogosto lezbijke) delavskega razreda na območju Velike Britanije, predvsem v Londonu. Nekateri govorci so z vsakodnevno uporabo polari razvili do točke, ko že skoraj lahko govorimo o samostojnem jeziku, in ne zgolj o besedišču.

Izvor polarija ni znan in lingvisti imajo o tem deljena mnenja, nedvomno pa ima ta način komuniciranja del korenin v italijanščini. Nekateri jezikoslovci menijo, da so polari na Britansko otočje zanesli mediteranski mornarji in trgovci, nato pa se je razširil med zabaviščniki. Spet drugi trdijo, da je polari prišel z italijanskimi potujočimi gledališči in je torej že v osnovi cirkuški, zabaviščni jezik. Z gotovostjo lahko trdimo, da gre za zmes najrazličnejših jezikov in vplivov. Lahko prepoznavne so besede romanskega izvora, med drugimi vplivi pa najdemo tudi t. i. Cockney rhyming slang, značilen za londonski East End (npr. plates pomeni stopala (feet), ker se prvotna fraza plates of meat rima z besedo feet), različne romske jezike, ki so jih prispevali homoseksualni cirkusanti in drugi zabavljači, občasno naletimo tudi na kakšno francosko ali nemško besedo in tudi na (kar je morda presenetljivo) judovski jezik jidiš (polari tako uporablja npr. besedi schwartzer – črnec in schnozzle – nos). Polari se prav tako poslužuje t. i. ritenskega slenga, obračanja besed v nasprotno smer (hair – riah, face – ecaf). Med drugo svetovno vojno se tem izrazom pridružijo še ameriški, saj so se homoseksualni ameriški vojaki (predvsem marinci) v tem obdobju družili s tistimi v Angliji. V šestdesetih letih polari sprejme tudi nekatere izraze z narkomanske scene (npr. doobs – droge) in tako dobimo nadvse kompleksen skupek besed, ki se ves čas spreminja in je povsem odvisen od govorca. Za nas je gotovo zanimiv podatek, da se beseda »nič« v polariju glasi »nishta«, kar kaže tudi na vzhodnoevropske vplive. Tudi v petdesetih in šestdesetih letih, ko je bila uporaba polarija izjemno popularna, je osnovno besedišče tvorilo zgolj med 20 in 50 besed, vse ostalo pa se je spreminjalo in dopolnjevalo sproti.

Tags from the story
More from Anamarija Šporčič - Janis

Rožnati jeziki

Jezik ni zgolj temeljno sredstvo sporazumevanja, je tudi pomemben del tega, kdo...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja