V Avstraliji so izvedli raziskavo, v kateri so raziskovali kvaliteto življenja otrok iz mavričnih družin. Na vzorcu 500 otrok iz celotne Avstralije (razen Severnega teritorija) so preliminarne ugotovitve pokazale, da so otroci, ki odraščajo z istospolnimi starši, ne samo uspešni, ampak so tudi občutno bolj povezani s svojimi družinami. V raziskavi so obravnavali tudi problem diskriminacije in stigmatizacije otrok in ugotovili, da zaradi soočanja z diskriminacijo otroci, ki to doživljajo, vzpostavijo boljšo komunikacijo s starši, kar se potem odraža v večji dinamičnosti staršev in boljši medsebojni povezanosti članov in članic družine. Raziskovalke in raziskovalci napovedujejo, da bodo dokončni rezultati raziskave na voljo septembra 2013.
Podobna študija je bila izvedena na Centru za raziskovanje družin v Cambridgeu in je potrdila, da otroci istospolnih staršev niso v nič slabši poziciji kot otroci heteroseksualni staršev. Velika večina teh otrok se v svojem življenju ne sreča z diskriminacijo s strani sošolk in sošolcev.
Obe raziskavi sta še enkrat potrdili, da otroci z dvema očetoma ali dvema mamama, ne občutijo negativnih posledic v primerjavi z ostalimi otroki in da so trditve, ki temu nasprotujejo, napačne.
Čeprav ti dve raziskavi nista odkrili dosti novega, pa sta kljub temu pomembni podporni točki v razpravah o spremembah zakonodaje. V diskurzih, ki afirmirajo tradicionalno družino, še vedno prevladuje mnenje, da je tradicionalna družina najboljša za razvoj otroka, toda z raziskavami vedno znova ugotavljamo, da to ni tako. Upamo, da bodo tovrstni rezultati raziskav pomagali pri razpravah o tem, kaj je (naj)boljše za otroke, in predvsem pri podpori dejstva, da to ni a priori tradicionalna oblika družine. Otroci so otroci, so brez kulturne prtljage, ki pa jo preko socializacije spakirajo in potem vse življenje nosijo s seboj.
