Pogovor s pevcem in mistrom simpatičnosti Jernejem Dermoto
Ne želim biti »tisti gej, ki je pevec«, temveč »pevec, ki je pač gej«
Letos si že drugič zapored na tekmovanju Mr. Gay Europe osvojil naslov najbolj simpatičnega geja. Kako ponavadi potekajo priprave na tako tekmovanje?
Tekmovanje Mr. Gay Europe ni samo lepotno tekmovanje. Za sodnike je pomembna tudi karizma tekmovalca in splošna razgledanost. Tekmovanje poteka v duhu »pomembno je sodelovati« – zmaga je bolj pika na i. Nekdo pač mora zmagati (smeh)! Letos se je na tekmovanje iz Slovenije prijavil nek drug fant, a se je potem premislil, zato so me organizatorji prosili, naj tekmujem tudi letos.
Kako pa je s finančno podporo pri takem tekmovanju? Imaš kakšnega sponzorja?
Večina tekmovalcev ima sponzorje, predvsem fantje, ki prihajajo iz Velike Britanije, Francije, Nemčije, Irske, Švedske in Norveške. Oni imajo tudi svoje fotografe. Vse to seveda pomaga pri tekmovanju in mislim, da so zaradi tega v določeni prednosti. Organizatorji načeloma krijejo stroške hrane in nastanitve, deloma tudi stylinga in oblačil, potne stroške pa si moraš kriti sam.
Kakšno mero javne izpostavljenosti zahtevajo tovrstna tekmovanja?
Pomembno je, da imajo tekmovalci razčiščene dileme glede lastne spolne usmerjenosti, pomembni pa so tudi dobri odnosi z družino in bližnjo okolico. Zame je bilo sodelovanje del procesa mojega javnega razkritja. Zdi se mi prav, da sem to storil, saj sem s tem utišal vse potencialne govorice.
Letos je tekmovanje v Budimpešti spremljalo precej izgredov, saj so organizatorji morali finalni izbor celo prestaviti na skrito lokacijo. Kaj se je pravzaprav dogajalo?
Grozile so nam desničarsko usmerjene skupine iz Slovaške in Nemčije. Tako za tekmovalce kot za organizatorje je bilo vse skupaj precej šokantno, a med nami ni bilo posebne panike, saj so organizatorji dobro poskrbeli za varovanje. Mene je sicer vse to zelo prizadelo, saj s tovrstnim nasiljem in grožnjami nimam izkušenj. V podporo madžarskim aktivistom sva se s sotekmovalcem s Češke želela udeležiti Parade ponosa v Budimpešti, a so nama organizatorji to odsvetovali in naju prosili, naj ne greva – zaradi tega tudi nisva šla.
Na tekmovanju si poudaril, da so vsi vabljeni v Slovenijo, ker tu na istospolno usmerjenost gledamo kot na nekaj vsakdanjega. S tem bi se težko strinjala, če pomisliš na nasilje po Paradah ponosa …
Navkljub vsemu še vedno trdim, da smo Slovenci na splošno strpen narod, v vsaki državi pa naletiš na posameznike, ki jih bo nekaj na tebi zbodlo. Nekateri ljudje so tako nastrojeni, da vedno z nasiljem odregirajo na tisto, česar se bojijo ali česar ne razumejo. Včasih si nasilne reakcije napadalcev razlagam tudi s teorijo o prikriti homoseksualnosti.
Se ti zdi pomembno, da javne osebnosti spregovorijo o svoji spolni usmerjenosti?
Razkritja so pomemben del razbijanja tabujev o istospolno usmerjenih v družbi, pomembno pa je, da ljudi ne sodimo po njihovi spolni usmerjenosti, temveč predvsem po njihovem delu. Javno sem se izpostavil tudi za vse tiste, ki niso javno izpostavljeni in se zaradi tega soočajo z notranjimi dilemami. Ko si priznaš, kdo si, s tebe pade neverjetno breme. Vendar si želim, da ne bi bil poznan kot »tisti gej, ki je pevec«, temveč predvsem kot »pevec, ki je pač gej«.
Tvoje javno razkritje je spremila tudi nagrada za besedilo pesmi Drugačen na festivalu FENS. V besedilu lahko najdemo kar nekaj referenc na simbole, povezane z istospolno usmerjenostjo. Je bilo to namerno?
Avtorica besedila Urša Mravlje je moja dobra prijateljica in me dobro pozna. Najin dogovor je bil, da bova v besedilu bolj konkretna. Oba sva vedela, kaj delava. Je pa zanimivo, da me to do sedaj še nihče ni vprašal – razen tebe (smeh). Očitno je to bolj vidno istospolno usmerjenim (smeh).
Ja, tako smo navajeni brati med vrsticami, da smo čisto presenečeni, ko je končno nekdo direkten! No, čisto za konec pa še …
Aha, zadnje besede (smeh). Rad bi poudaril le to, da se ne splača skrivati svoje spolne usmerjenosti. Postanimo to, kar zares smo. Seveda to zahteva dosti poguma, vendar ko premagamo strah pred razkritjem, je vse veliko lažje.
Jasna Magič
Nov Kazenski zakonik
Nov Kazenski zakonik, sprejet maja letos, je uvedel kriminalizacijo homofobičnega »sovražnega govora«. 297. člen KZ (javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti) se namreč glasi: »Kdor javno spodbuja ali razpihuje narodnostno, rasno, versko ali drugo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, ali spodbuja k drugi neenakopravnosti zaradi telesnih ali duševnih pomanjkljivosti ali spolne usmerjenosti, se kaznuje z zaporom do dveh let.« Nov Kazenski zakonik priznava tudi partnerja iz registrirane istospolne partnerske skupnosti v poglavjih o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime, o kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost, o kaznivih dejanjih zoper premoženje in v poglavju o kaznivih dejanjih zoper pravosodje. Kazenski zakonik bo prišel v veljavo novembra, čeprav nova oblast napoveduje zadržanje in prenovo zakonika zaradi drugih spornih določil. [foto: noyava]
Sifilis napada
V Narobe smo že poročali o povečanem številu obolelih za sifilisom, septembra pa so na to opozorili še na Inštitutu za varovanje zdravja, kjer so v prvi polovici letošnjega leta zabeležili 28 primerov zgodnjega sifilisa, kar je toliko kot lani v celem letu. Med obolelimi prevladujejo moški, ki so imeli spolne odnose z moškimi: Enajst moških z zgodnjim sifilisom in osem moških z gonorejo je navedlo vsaj enega moškega spolnega partnerja v zadnjih treh mesecih, od tega štirje tudi ženske partnerke. Priporočajo samopregled in po potrebi pregled pri zdravniku.
Cerkveni disko
Ko so v začetku osemdesetih mladi z bujnimi frizurami poplesavali v prvem gejevskem disku v vzhodni Evropi, si nihče izmed njih verjetno ni predstavljal, kako bo takratni Dom mladih Šiškarjev izgledal četrt stoletja kasneje. Na Vodnikovi 141, kjer se je leta 1984 nahajal legendarni disko FV, je pred kratkim zrasla čudovita cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Spomnimo, da so se pred leti LGBT večeri kratek čas odvijali v bivših prostorih zakristije katoliške cerkve na Poljanah, tokrat pa gre očitno za obraten proces. Na Poljanah so v lokalu sicer ohranili dobršen del obstoječe ikongrafije, da bi se to zgodilo tokrat, pa je bolj malo verjetno. Le upamo lahko, da vernikov med bogoslužjem ne bodo strašile kakšne poredne podobe iz preteklosti.
