Prevpraševanje norme in obstoječih družbenih odnosov je vedno znova potrebno. Potrebno, ker je treba poizvedeti, zakaj smo nekatere_i odrinjeni na rob in zakaj ne moremo ali nam je oteženo svobodneje zadihati. Ravno to nalogo sta si zadali Eva Kokalj in Petra Hrovatin v filmu I am that lesbian your mother warned you about – Jaz sem tista lezbijka, o kateri te je mama posvarila.
Dvajsetminutni igrano-dokumentarni film nosi naslov napisa v lezbičnem klubu Monokel. Sogovornice – Eva Simentiger, Suzana Tratnik, Tatjana Greif, Nika Belcijan, Barbara Rajgelj idr. – spregovorijo o procesu razkritja in pomenu ljubljanskega lezbičnega kluba za skupnost. Razkritje je proces, za katerega po njihovih besedah potrebuješ moč, saj je navsezadnje seksualnost eden izmed temeljev človekovega bivanja
Kritično pristopajo k pomenu javnega prostora, ki je heteronormativen in zaznamovan. Monokel kot tak tako nudi zavetje, je prostor skupne identitete. Klub nudi sprejetost in varuje pred pokroviteljstvom ljudi, ki na ulici lezbijkam namenjajo čudne poglede.
Na koncu sogovornice poudarijo, da je Monokel pribežališče odpisanih. Pri tem mislijo na pribežališče lezbijk. Hkrati je to pribežališče le pribežališče nekaterih odpisanih, pri čemer zapira vrata preostalim odpisanim. V sedanji situaciji in glede na zgodovino in izkušnje gejevskega in lezbičnega bi bilo upravičeno pričakovati, da bodo odpisane lezbijke in z njimi vred geji odprle_i in ponudile prostor preostalim, novoprebujajočim se bojem na področju spolne identitete in spolne usmerjenosti.
Pogled več različni generacij na razvoj lezbične scene v Monoklu je jasen le posvečenim, ki poznajo glasove Suzane Tratnik, Barbare Rajgelj, Tatjane Greif, Nike Belcijan in drugih, ki jim je jasno, kdo govori in o katerem časovnem obdobju govori. Nenazadnje sam umetniški pristop otežuje razumevanje vsebine, ki jo želita podati avtorici. Temačna paleta barv, veliko senčenja in prikrivanja obraza daje vtis morbidnosti. Film tako kritično pristopa do heteronormativnosti javnega prostora, vendar ostaja nekritičen do homonormativnosti, umanjka pa tudi jasna generacijska perspektiva.
