Sredi februarja so na Sektorju za človekove pravice Ministrstva za zunanje zadeve nevladnim organizacijam, Zagovorniku načela enakosti in Varuhu človekovih pravic predstavili odločitve vlade o priporočilih, ki jih je Slovenija prejela v okviru tretjega univerzalnega periodičnega pregleda stanja človekovih pravic, novembra lani na sedežu OZN v Ženevi.
Slovenija je v okviru tretjega pregleda prejela 215 priporočil, 182 jih je sprejela, 33 pa zavrnila. Odločitev o tem je vlada sprejela konec januarja letos, uresničevanje priporočil pa bodo poslej spremljale_i na Medresorski komisiji za človekove pravice zunanjega ministrstva.
Nezadovoljstvo in zaskrbljenost
Predstavnice_ki nevladnih organizacij in neodvisnih organov na področju človekovih pravic so izrazile_i nezadovoljstvo nad dialogom vlade med pripravo odzivov na priporočila. Povedale_i so, da želijo več sodelovanja, saj imajo prav civilna družba, Varuh in Zagovornik največ neposrednega stika s prebivalkami_ci na terenu.
Posebej so izpostavile_i zaskrbljenost zaradi zavrnitve priporočila Cipra, da naj si naša država prizadeva »za izvajanje dodatnih ukrepov, s katerimi bo zagotovila, da otroci brez spremstva ali družine z otroki ne bodo pridržani«, ter zavrnitev ratifikacije Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin.
Skrbi jih še zavrnitev danskega priporočila o spremembah zakonodaje o javnih financah, ki naj zagotovi popolno samostojnost Varuha človekovih pravic in njegovo neodvisnost od vlade ter tudi nejasna opredelitev vlade do sprejetja celovite nediskriminacijske strategije.
Priporočila s področja pravic LGBTI-oseb
Kar zadeva osebne okoliščine spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza in spolnih značilnosti je Slovenija prejela vsaj šest priporočil. Tri je sprejela tri pa zavrnila.
Priporočilo Izraela, naj se izrecno »prepove diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete ter spodbuja kampanje ozaveščanja za boj proti stereotipom in predsodkom glede oseb LGBTI« je Slovenija sprejela neposredno po zagovoru novembra lani, »saj glede omenjenih priporočil že potekajo aktivnosti oziroma so aktivnosti že bile načrtovane«.
Priporočilo Nizozemske, naj naša država okrepi »prizadevanja za odpravo diskriminacije LGBTI-oseb, tudi z ozaveščanjem za večje družbeno sprejemanje skupnosti LGBTI na vseh področjih poklicnega in družbenega življenja« je Slovenija sprejela s komentarjem, da »je treba za izvajanje aktivnosti zagotoviti dodatna kadrovska in finančna sredstva«.
Enako tudi Irsko priporočilo, naj okrepi »prizadevanja za boj proti stereotipom in predsodkom proti LGBTI-osebam, tudi z uvedbo nacionalne kampanje ozaveščanja«.
Vlada pa je zavrnila priporočila Urugvaja, Islandije in Malte. Urugvaj nam je priporočil, naj spodbujamo »dostop istospolnih parov do programov spolnega in reproduktivnega zdravja ter zlasti zagotovi dostopnost specifičnih zdravstvenih storitev za transspolne osebe«.
Islandija je priporočila, naj naša država uveljavi »splošno zakonodajo o priznavanju obeh istospolnih staršev, ki sodelujeta pri vzgoji otroka, ter razširi dostop do posvojitev za istospolne pare na enakopravni podlagi«.
Priporočilo Malte pa se glasi, naj si Slovenija prizadeva: »za odpravo postopkov, ki so namenjeni ‘normalizaciji’ interspolnih teles s škodljivimi in medicinskimi/operativnimi posegi, vključno z operacijami brez privolitve«.
Nevladne organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic LGBTI-oseb je ob nezadovoljstvu nad zavrnitvijo prizadevanj za odpravljanje sistemske diskriminacije zanimalo, katera ministrstva so se izrekla za pristojna za zavrnitev priporočil in kakšna je bila utemeljitev za zavrnitev. Podrobnejša pojasnila še pričakujejo.
Slovenija bo poročilo o tem, kako se je opredelila do prejetih priporočil, predstavila na zasedanju Sveta ZN za človekove pravice 12. marca v Ženevi. To je bil tretji univerzalni periodični pregled stanja človekovih pravic v Sloveniji, prvi je potekal leta 2010, drugi pa leta 2014. Kot so zapisale_i pri STA je univerzalni periodični pregled stanja človekovih pravic »mehanizem Sveta ZN za človekove pravice, v katerem se v štiri do petletnih ciklih pregleda stanje človekovih pravic v vseh 193 članicah ZN. Gre za edinstven mednarodni mehanizem, v katerem si države zastavljajo medsebojna vprašanja o stanju človekovih pravic in podajajo priporočila za njegovo izboljšanje«.
_____________________________________________
Viri:
Mednarodnopravni dokumenti s področja človekovih pravic in poročanje Slovenije >>>
