Organizacija ILGA Europe je v mesecu maju objavila letošnjo izdajo Mavričnega zemljevida Evrope, ki prikazuje položaj posameznih držav v primerjavi z ostalimi glede na enakopravnost LGBTI posameznikov in posameznic. Slovenija je izmed 49 evropskih držav zasedla 19. mesto.
Čeprav je nedvomno opazna večja vidnost glede človekovih pravic LGBTI oseb na evropski ravni, se napredek na področju pravnih, političnih in socialnih sprememb pomembno razlikuje med posameznimi državami. Slednji je odvisen od ravni družbene sprejetosti, od političnega vodstva in interesov politike glede ureditve položaja LGBTI oseb, kot tudi od moči civilne družbe v posamezni državi.
Poleg Mavričnega zemljevida Evrope je ILGA Europe ob mednarodnem dnevu boja proti homofobiji in transfobiji (17. maj) objavila tudi Letno poročilo o položaju človekovih pravic LGBTI oseb v Evropi 2014. Slednje podaja analizo trendov in pregled ključnih točk političnega in družbenega razvoja v posamezni državi.
Poročilo za Slovenijo navaja odločbo Ustavnega sodišča glede potrebe po izenačitvi v dedovanju med neregistriranimi istospolnimi partnerji in neregistriranimi raznospolnimi partnerji. Navaja tudi, da vladi ni uspelo predstaviti osnutka pravne ureditve na področju pravic istospolnih partnerstev in da je prekinila dialog s civilno družbo, kljub številnim pozivom po njem. V poročilu so opisane tudi nekatere ovire LGBTI posameznikov in posameznic glede dostopa do blaga in storitev (npr. homofobne opazke do lezbičnega para s strani voznika Ljubljanskega potniškega prometa, novoletna ponudba Term Olimia izključno za raznospolne pare).
Sicer pa Mavrični zemljevid Evrope prikazuje, da je celotno evropsko povprečje na meri pravne zaščite še vedno zelo nizko in znaša komaj 36 %. Če pogledamo le članice Evropske unije, tudi njihovo povprečje ne presega polovice (46 %). Slednje kaže, da razlike med evropskimi državami ostajajo enormne v razponu med najvišjo vrednostjo, ki jo je doseglo Združeno Kraljestvo (82 %) in najnižjo vrednostjo, ki jo je dosegla Rusija (le 6 %). Najbolj zaskrbljujoče je, da 34 izmed 49 evropskih držav ne dosega polovične vrednosti v zagotavljanju pravic LGBTI posameznikov – med njimi je tudi Slovenija s 35 %, ki kažejo na to, da se stanje v primerjavi z letom 2013 pri nas ni prav nič spremenilo.
Podatki torej kažejo na to, da nas čaka še veliko dela na področju zagotavljanja pravic LGBTI oseb. Upamo, da bo prihodnja vlada imela večji posluh, tako do LGBTI posameznikov in posameznic, kot tudi do ostalih manjšin.
Viri:
Letno poročilo ILGE Evrope o položaju človekovih pravic LGBTI oseb v Evropi 2014 >>>
