Splitska fronta

split_600_pop

Foto: discohospital

Deset let po prvi Paradi ponosa na Hrvaškem, ki se je odvila v Zagrebu, je nastala potreba, da se nekaj podobnega organizira tudi v še bolj homofobični Dalmaciji. Split, največje mesto na hrvaški obali, je bil določen kot mesto, kje se bo začelo širjenje vidnosti LGBT-oseb in boj za njihove pravice. Že od začetka se je vedelo, da bo to dogodek z visokim tveganjem, kjer bo na preizkušnji »temperamentnost« lokalnega prebivalstva. Organizatorji so s pripravami parade zato začeli zelo zgodaj, saj so želeli zagotoviti njen mirni potek. Dogodke in doživetja s splitske parade povzemam po pripovedovanju tovarišice s fronte. Da, fronte. Namenoma sem izbral ta izraz, ker se je v Splitu dejansko dogodila mala vojna.

split6_300

Foto: Leanne

Parada ponosa v Splitu z geslom »Različne družine, enake pravice« se je odvila 11. junija letos. Udeleženke in udeleženci parade so se kakšno uro pred začetkom začeli zbrati v parku Đardin. Množica je najprej štela okrog 200 ljudi, zraven nje pa je bilo še enkrat toliko policajev. Ti so že na začetku povedali, da bodo tolerirali protiprotest, če bo ta nenasilen.

Zbiranje je potekalo v prijetem ozračju in upanju, da bo parada vesela in brez večjih težav. Park Đardin je bil ves čas pod strogim policijskim nadzorom, kar je nekaterim, ki tja niso prišli organizirano ali so zamudili začetek, preprečilo udeležbo na paradi. Malo po drugi uri popoldne so udeleženci začeli dvigati zastave in transparente in parada se je začela premikati proti Rivi, kjer je bil predviden zabavno-angažirani program.

Na poti proti Rivi so udeleženke in udeleženci parade doživljali mešane odzive ljudi, ki so parado opazovali. Večinoma so bili odzivi negativni in polni sovraštva, ampak to ni zmotilo udeležencev parade. Ti so zelo glasno in jasno zahtevali enakopravnost. Na drugi strani policijskega kordona, znotraj množice negativno nastrojenih opazovalcev, je bilo moč opaziti tudi nekaj tistih, najverjetneje turistov, ki so s ploskanjem in na druge načine izražali podporo paradi.

split_1_1_600

Foto: Leanne

Parada se je tik pred vstopom na Rivo ustavila, saj se je nekaj metrov pred njo znašla nekaj tisočglava agresivna homofobična množica. Slišali so se glasni poki, protestniki so začeli metati kamenje in skandirati »ubij, ubij pedera«, »cigani« in podobno. Nekaj pogumnejših se je kljub vsemu odločilo, da bodo nadaljevali pot skozi ozek prehod na Rivi. Takrat pa je nekdo vrgel solzivec in nestrpneži so poleg kamnov začeli metati še steklenice, petarde, celo rože – vse, kar jim je prišlo pod roko. Povorka je nato kljub vsemu prispela do odra, kamor se je med drugim povzpela Mirjana Kučer iz organizacije Domine in med letečimi steklenicami in petardami »ubij, ubij pedera« pogumno spremenila v »ljubi, ljubi pedera«.

split9_300

Foto: Leanne

Ker so bili udeleženci parade ob odru stisnjeni v kot, so se organizatorji odločili, da zaradi varnosti prekinejo parado in evakuirajo ljudi. Policija je nato začela umikati množico ljudi na varno razdaljo, od koder niso več mogli metati predmetov. Na odru se je zvrstilo par krajših govorov in ena pesem, udeleženci in udeleženke pa so nato v spremstvu policije odšli na varne lokacije. Statistika na koncu dneva: 6 poškodovanih in 300 prijetih. V naslednjih dneh je policija aretirala in zaradi spodbujanja sovraštva prijela še nekaj ljudi.

Splitska Parada ponosa je pomenila prelomen trenutek, še posebej za dalmatinsko LGBT-populacijo, pa tudi za vse svobodomislene ljudi. Udeleženci parade so bilo namreč večinoma strejtovski podporniki, med katerimi pa so številni tudi na paradi želeli jasno izraziti svojo hetero usmerjenost. Kljub vsemu ostaja upanje, da se bo situacija izboljšala naslednja leta, še posebej zato, ker je zagrebška Parada ponosa, ki je potekala teden dni pozneje, letos imela rekordno število udeleženk in udeležencev. Tudi zaradi tega, kar se je zgodilo v Splitu.

Tags from the story
More from Jadran Jeličić

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja