Devetnajstega decembra smo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova prisostvovale_i prvemu strokovnemu posvetu na temo položaja LGBT-starejših oseb v Sloveniji, ki ga je organiziralo Društvo informacijski center Legebitra. Prvega strokovnega posveta na to temo so se udeležile_i gosti_je iz Slovenije in ZDA.
Posvet je uradno odprla Lana Gobec, vodja Legebitre, ki je med drugim dejala, da iskreno upa, da bo posvet naredil več na področju ozaveščanja o potrebah LGBT-starejših oseb v Sloveniji. Philip Beekman, vodja oddelka za odnose z javnostmi Veleposlaništva ZDA v Ljubljani, pa dejal, da je vesel, da veleposlaništvo že vrsto let podpira organizacije kot je Legebitra, ki si prizadevajo izboljšati stanje na področju zagovorništva, zdravja, človekovih pravic in še zlasti LGBT-pravic.
Začetki programa za LGBT-starejše odrasle osebe v Sloveniji
Dr. Simona Topolinjak iz Oddelka za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana (MOL), ki je dejala, da MOL že vrsto let podpira programe in vse tiste organizacije, tudi Legebitro, ki stremijo k opolnomočenju LGBT-oseb ter si prizadevajo za odpravo diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izraza. Ko so leta 2013 pri MOL v sodelovanju z nevladnimi organizacijami izdale_i knjižico Mavrična Ljubljana, v kateri so prikazane različne aktivnosti (šport, zdravje, kultura, družabnost) skupnosti LGBT v Ljubljani, so se začele_i zavedati nevidnosti LGBT-starejših odraslih oseb, saj te osebe diskriminirane ne le zaradi svoje spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete, ampak da tudi zaradi starosti.
Uvodnim nagovorom je sledil strokovni del ‘Programi in projekti za LGBT-starejše v Sloveniji’. Eva Gračanin iz Društva informacijski center Legebitra je predstavila raziskavo iz leta 2014 z naslovom Istospolno usmerjeni starejši odrasli v mestni občini Ljubljana. Na Legebitri so namreč ugotovile_i, da veliko delajo z mladimi in osebami srednjih let, malo pa vedo o LGBT-starejših odraslih osebah. Dejstvo je tudi, da se populacija tako v Sloveniji kot v Evropi in po svetu stara in da je zato treba začeti delati na tematiki starejših in staranja tudi v okviru skupnosti LGBT.
Ko sta se Gračanin in Simon Maljevac leta 2014 lotila raziskave s področja LGBT-starejših odraslih oseb v Mestni občini Ljubljana, sta ugotovila, da LGBT-starejše odrasle osebe ostajajo družbeno nevidne na ravni vsakdanjega življenja, kot tudi na ravni državnih in lokalnih politik ter delovanja nevladnih organizacij.
Izkušnje iz ZDA
Aaron David Tax, direktor zagovorništva pri organizacije SAGE, je spregovoril programih in projektih za LGBT-starejše odrasle osebe v ZDA. Po njihovih izkušnjah so LGBT- starejše odrasle osebe pogosto bolj socialno izključene in osamljene, kar vpliva tudi na njihovo mentalno (psihično) in fizično stanje, v primerjavi z preostalimi starostniki_icami. To je posledica tega, da pogosto nimajo lastnih družin, veliko prijateljev_ic in niso v tesnih stikih s sorodnicami_ki, ki bi lahko skrbele_i zanje.
Omenil je tudi, da veliko ljudi v ZDA misli, da so LGBT-starejše odrasle osebe pogosto bolje preskrbljene od njihovih sovrstnic_kov, ker nimajo družin ter ostalih iz tega izhajajočih obveznosti. Vendar to pogosto ni tako. Ravno obratno. Še zlasti lezbijke so izpostavljene revščini in socialni izključenosti.
Omenil je, da imajo v državi New York tudi sami dva manjša LGBT-domova za starejše, pa enega v Chicagu, Philadelphiji in Minneapolisu, kjer skrbijo, da so LGBT-starejše odrasle osebe primerno oskrbovane glede na svoje stanje, potrebe, spolno usmerjenost, spolno identiteto in/ali spolni izraz. Njihova socialna služba in zagovornice_ki nudijo podporo tudi pri primerih diskriminacije in neprimernih obravnavah LGBT-starejših odraslih oseb v domovih, ki niso posebej namenjeni LGBT-starejšim odraslim osebam. Za zaposlene v teh domovih pa organizirajo tudi izobraževanja.
Nadalje je predstavil še preostale programe SAGE, kot so zagotavljanje brezplačnega telefona po celotni ZDA za LGBT-starejše odrasle osebe v stiski; program pripovedništva (t. i. story-telling), v katerem učijo LGBT-starejše odrasle osebe pripovedovanja o svojih življenjskih izkušnjah. Imajo tudi t. i. “Time table” program, v katerem za isto mizo povabijo LGBT-osebe različnih starosti in generacij, da se ti med seboj pogovarjajo in delijo svoje izkušnje in znanje ter na ta način vzpostavljajo in gradijo medgeneracijsko povezovanje.
Na koncu pa je omenil še program zagovorništva, katerega direktor je in ki podpira LGBT-starejše odrasle osebe pri urejanju pravnih zadev: npr. pri kršitvi pravic in diskriminaciji v domovih za starejše; pridobitvi socialne pomoči; dostavi obrokov hrane …
Nadaljnji koraki pri naslavljanju potreb LGBT starejših odraslih oseb
Mag. Barbara Purkart, pomočnica direktorice za strokovne zadeve v Domu za starejše občane Vič-Rudnik, meni, da je treba v njihovem domu pri naslavljanju potreb LGBT starejših odraslih še veliko postoriti. Za začetek bodo pristopile_i k pridobitvi certifikata “LGBT prijazno”, ki ga podeljuje Mestna občina Ljubljana.
Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je poudaril, da je 70 % njihovih stanovalk_cev predvsem žensk, ki so starejše od 80 let, in da so domovi za starejše v Sloveniji vedno bolj negovalni domovi. Osebno vidi možnost dela na področju z LGBT-starejšimi odraslimi osebami pri storitvah, kot so dnevni centri, nega na domu, skupnostno bivanje. Pripravljene_i pa sto tudi zaposlene senzibilizirati o LGBT-tematikah. Poleg tega je menil, da bi bilo dobro, če bi v okviru kakšnega evropskega projekta naredile_i večjo raziskavo na temo potreb LGBT-starejših odraslih oseb v Sloveniji.
Marinka Kapelj iz Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je povedala, da se je najprej začudila nad tematiko, saj o tem še ni razmišljala. Enako začudeno so jo pogledale tudi kolegice na ZDUS-u, ko jih je povprašala, če kaj vedo o tem. Možnost začetka dela na temo LGBT-starejših odraslih oseb vidi v okviru program Starejši za starejše[1], predvsem v smislu ozaveščanja in senzbiliziranja prostovoljk o tej temi – še prej pa koordinatoric omenjenega programa. Osebno meni, da je neozaveščenost o tej temi na ZDUS-u velika, a se zavezujejo, da bodo od zdaj naprej začele_i delati na tem in se bodo izobrazile_i o tej tematiki.
Govorke_ci so se strinjale_i, da bi najprej treba začeti z ozaveščanjem vodstva in zaposlenih v javnih in zasebnih zavodih, organizacijah in institucijah, ki delujejo na področju staranja in naslavljajo potrebe starejših odraslih oseb. Enako pomembno pa se jim zdi tudi ozaveščanje splošne javnosti, s čimer se že naredijo določeni koraki v smeri želenih sprememb poznavanja določene družbene skupine, kot so LGBT-starejše odrasle osebe.
Kako skupnost LGBT vidi naslavljanje potreb LGBT-starejših v Sloveniji?
Dolgoletni gejevski aktivist, Brane Mozetič iz Sekcije ŠKUC Magnus, je dejal, da te teme na takšen način pred tem še niso naslovile_i, saj so se pred tem ukvarjale_i predvsem z vzpostavitvijo skupnosti. Se mu pa zdi bistveno, da se začne delati na tem, da se LGBT starejšim odraslim osebam nudi storitve, podporo in oskrbo s strani institucij, vendar bi pri tem dal večji poudarek na skupnosti – da LGBT-starejše odrasle osebe dobijo večjo podporo in prepoznanje znotraj skupnosti LGBT. Meni, da je druženje tisto, kar potrebujejo LGBT-starejše odrasle osebe, saj se mu zdi, da ta v skupnosti čedalje bolj izginja oziroma ga je veliko manj, kot ga je bilo v preteklosti.
Suzana Tratnik pa je omenila, da so v skupnosti pravzaprav že razmišljali o starejši LGBT-populaciji na začetku 90-ih let, ko so v okviru Roza diska organizirali tudi t. i. matinejo. Odziv na to je bil skoraj ničen, saj se takrat večina mlajših gejev in lezbijk še ni identificirali tako, kaj šele, da bi se kot take_i samoidentificirali kot starejši geji in lezbijke. Omenila je tudi, da so že na začetku lezbičnega gibanja ozavestile dejstvo o različnih skupinah znotraj lezbične skupine, zato so v lezbičnem klubu Monokel organizirale tematske večere za različne starostne skupine. Razmišljale so tudi o podporni skupini lezbijk za lezbijke ter celo o finančnem skladu za lezbijke, kjer bi lezbijke vsak mesec donirale določena sredstva in bi si lahko nato ob različnih priložnostih z zbranimi sredstvi priskočile na pomoč.
Integrativni ali skupnostni princip naslavljanja potreb LGBT starejših odraslih oseb
Za Mozetiča je pomembneje, da starejše LGBT-osebe dobijo podporo v/znotraj skupnosti kot pa v okolici, saj je v okolici nikoli prej niti niso imele niti je niso dobile, zato je moralna odgovornost skupnosti, da poskrbi za svoje starejše člane_ice. Tratnik pa je dejala, da se ji zdi pomembno oboje, tako institucionalna podpora kot podpora znotraj skupnosti.
Skratka, prvi posvet na temo LGBT-starejših odraslih oseb je bil odličen, saj so na njem prisostvovali_e odlični_e govorci_ke in pomembni deležniki na tem področju (z izjemo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), vsebinsko pa je pokril vrsto pomembnih in zanimivih tematik. Upajmo le, da bo število obiskovalcev_k na naslednjem posvetu večje.
_____________________________________________
[1] Upokojene strokovnjakinje Slovenske filantropije in Zveze društev upokojencev Slovenije so leta 1995 pričele razvijati projekt medsebojne pomoči starejših, da bi lahko čim dlje ostale_i v domači oskrbi. V sedanji obliki teče od leta 2004. Bistvo programa je v tem, da starejše_i prostovoljke_ci obiščejo vse starejše od 69 let v svoji okolici, jih povprašajo o tem, kako živijo, in jim poskušajo organizirati pomoč, če jo potrebujejo.
