Poznate tisti zoprn občutek, ko odkrijete, da vam je receptor samodejno razdružil postelji, čeprav ste ob rezervaciji obkljukali »zakonsko posteljo«? »Če sta pa dva gospoda.« Se vam je že kdaj zgodilo, da ste ob zajtrku v hotelski jedilnici zadušili spontan poljub partnerki, da bi se izognili zijanju in stikanju glav pri sosednjih mizah? Ste med počitnikovanjem kdaj zavestno potlačili željo, da bi partnerju sproščeno podali roko med sprehodom po mestnih ulicah? Bog ne daj, da bi na plesišču zaplesala skupaj! Ste kdaj na dopustu preprosto vedeli, »kako se morate obnašati«, da ne bo težav? So kljub temu kdaj vseeno bile? Ste si kdaj želeli, da vam o izražanju svoje spolne usmerjenosti ne bi bilo treba več razmišljati, pač pa bi lahko samo … živeli suvereno? Ste že doživeli tisti občutek svobode, ko ste na ulicah San Francisca, Madrida, Berlina, Sydneyja … ne da bi čutili potrebo s pogledom ošiniti okolico?
Ekonomska perspektiva
Kolesja lgbt-osebam prijaznega turizma sicer v jedru najbrž ne poganja človekoljubje ali zavezanost kakšni emancipatorni ideji. Posebej če vemo, da je vrednost turističnega lgbt-trga leta 2012 po izračunih nizozemske agencije za tržne raziskave Out Now Consulting ocenjena na dobrih 165 milijard dolarjev. Številka temelji na raziskavi »Out Now Global LGBT2020 Study«, ki je zajela 40.000 respondentk in respondentov iz 25-ih držav in jo kot kredibilno navaja tudi Globalno poročilo o lgbt-turizmu, ki so ga januarja letos izdali pri Svetovni turistični organizaciji OZN. »Z večanjem globalne vidnosti lezbične, gejevske, biseksualne in transspolne skupnosti postaja razprava o njenem vplivu na ekonomijo vse bolj privlačna. In najbrž ni to nikjer bolj razvidno, kot prav v potovalni industriji,« so zapisali v tekstu, ki v globalnem poročilu analizira ekonomske vidike rožnatega turizma. V njem uvodoma izpostavijo akronim DINK (dual income – no kids, dvojni prihodki – nič otrok) in koncepte, kot so »roza evro«, »roza ekonomija« …, ki (re)producirajo stereotipizirano podobo istospolnih parov kot optimalnih potrošnikov, in (predvsem) gejev kot večjih zapravljivcev od lezbijk. Vendar opozarjajo, da je relevantnih ekonomskih podatkov, ki bi tovrstne koncepte potrjevali, bolj malo.
Podatki, ki jih je decembra 2011 v Letnem poročilu o gejevskem in lezbičnem turizmu objavilo podjetje Community Marketing Inc. iz San Francisca in v katerem analizirajo odgovore skoraj 7.000 respondentk in respondentov iz ZDA, kažejo, da je področje lgbt-potovanj po dveh letih padanja zaradi recesije zdaj spet v vzponu. Kot so ugotovili, so geji v zadnjih dvanajstih mesecih v povprečju potovali 4-krat, lezbijke pa 3-krat. Največkrat so izbirali srednji cenovni razred potovanj, sledijo nizkocenovna, najmanj pa so vprašani posegali po luksuzu. S pomenljivo opombo, da so tisti, ki so izbirali nizkocenovna potovanja, to največkrat storili, da bi lahko potovali pogosteje, in ne zaradi finančne stiske. Sicer pa omenjena raziskava vrednost ameriškega turističnega trga za lgbt-osebe ocenjuje na okvirno 65 milijard dolarjev letno. Ekonomska analiza rožnatega turizma v globalnem poročilu Svetovne turistične organizacije opozarja še na 3 zanimive vidike te turistične niše v vzponu.
Prvi: nevidnost lezbijk. Večina podatkov, ki jih o lgbt-turistih vendarle imamo, temelji na odgovorih gejev. Da bi zapolnili ta informacijski manko, so leta 2011 pri največji lezbični reviji v Severni Ameriki Curve 1.000 lezbijk vključili v posebno raziskavo. Preliminarna analiza kaže, da jih skoraj 30 % za letni dopust nameni 2.000 dolarjev, tretjina pa več kot 1.000 dolarjev. Urednica Merryn Johns (na sliki) pojasnjuje, da je za nevidnost lezbijk v lgbt-turizmu več razlogov: »Kot kaže, lezbijke na potovanjih nekoliko manj zapravljajo, bolj jih zanimajo dogodivščine kot storitve; dve ženski, ki potujeta skupaj ali z otrokom, okolica navadno dojema kot heteroseksualni, svoje pa naredijo tudi stereotipi o lezbijkah kot nizkocenovnih in skromnih turistkah. Dejstva pa kažejo, da lezbijke potujejo pogosto, zaslužijo več kot heteroseksualne ženske in na potovanjih zapravijo skoraj toliko kot geji.«
Drugi: ob vse večjem številu držav, ki so legalizirale partnerske lgbt-skupnosti, je trg homoporočnih potovanj v razcvetu. Podatki, ki so jih v njujorškem senatu predstavili po legalizaciji istospolnih porok, kažejo, da bodo samo istospolne poroke v naslednjih treh letih njujorškemu gospodarstvu prinesle 310 milijonov dolarjev dodatnih prihodkov.
Tretji: lokalna turistična organizacija Sao Paolo Turismo je v zadnjih dveh letih raziskala ekonomske posledice tamkajšnje parade ponosa, ki je s štirimi milijoni udeležencev in udeleženk največji lgbt-dogodek na svetu. Leta 2010 je lokalna ekonomija zaradi tega dogodka ustvarila 188 milijonov brazilskih realov več prihodkov, leta 2011 pa 206 milijonov realov (80 milijonov evrov).
Lgbt-turizem – globalni trend
»Gejem in lezbijkam prijazen (gay friendly) turizem ni samo produkt mednarodnega turizma, ampak je tudi trend, turistična tržna niša v vzponu, ki bogati mednarodni turizem. To je zelo pomembno, saj se današnji mednarodni turizem sooča z razcepom na klasične, tradicionalne oziroma zrele destinacije in na nove destinacije. Gejem in lezbijkam prijazen turizem je praviloma zelo lepo sprejet in ga v nekaterih destinacijah načrtno razvijajo. To je trend v svetu. Ampak ne povsod. Kje pa ni? »Tam, kjer je močan vpliv religije ali tradicionalnih tendenc na razvoj turizma,« pravi član slovenskega turističnega predstavništva v Bruslju za Benelux in Francijo Rok Klančnik (na sliki). Klančnik, ki je tudi nekdanji direktor komuniciranja na Svetovni turistični organizaciji, publicist in (so)avtor več knjig s področja turizma, v homo-turistiki ločuje specializirani/deklarirani »gejevski in lezbični turizem« od nespecializiranega/nedeklariranega »gejem in lezbijkam prijaznega turizma«.
Zakaj je rožnati turizem, kot ste ga poimenovali v članku, objavljenem v reviji Turizem leta 2010, tako privlačen?
Nekoliko grdo rečeno, vendar res: gejevski oz. »gay friendly« turisti porabijo več denarja na dan, kot, recimo, turisti iz segmentov heteroseksualnih družin ali upokojencev. Gejevski turist ima praviloma na voljo več denarja, tudi več časa, večje zahteve, večje potrebe po kulturni izkušnji, po odličnih restavracijah, po krasnih dizajnerskih hotelih, po naravnih lepotah … In ker je gejevski oz. »gay friendly« turist tisti, ki si želi vse to doživeti, je za gostitelja odličen in dobrodošel gost.
Koliko je v svetovnem merilu razvit lgbt-osebam prijazen turizem? Katere države prednjačijo v razvitosti te turistične tržne niše v svetu?
Predvsem prednjačijo države, ki so že v svoji politični in ekonomski tradiciji liberalno usmerjene, ki prisegajo na odprtost, na komuniciranje, na visoko stopnjo političnega sožitja. V Evropi gre gotovo za Nizozemsko, za skandinavske države, tudi Velika Britanija in Nemčija sta zraven. Gejevski in lezbični turizem se razvija predvsem v mestnih, v mega urbanih središčih, neredko je povezan z alternativnimi subkulturami. Gre torej za masovne destinacije, ne za majhne turistične kraje. Samo v tovrstni industriji se lahko razvije zavest in znanje o pomenu gejem prijaznega turizma. Če ocenim na pamet, da je lgbt-populacije med 8 in 10 %, potem je gejevskega turizma v desetih najbolj razvitih državah sveta od 5 do 6 % vsega turizma. Poudarjam pa, da je gejevski turizem v primerjavi z drugimi turističnimi nišami, skupaj z luksuznim turizmom, razvojno številka ena. Mnogo hitreje se razvija in povečuje, kot na primer družinski turizem heteroseksualcev. Tega je v času krize vse manj.
Kakšni so še trendi na tem področju (poleg splošnega neustavljivega razvoja destinacij z lgbt-prijaznimi storitvami)?
Opažam, da prihaja do dveh tendenc: ena je specializiranje za gejevski turizem. To se kaže tako, da na primer hoteli v Grčiji, na Ibizi in drugod na pročelja izobešajo mavrične zastave, oziroma tako da specializirane turistične agencije v naslovju in podnaslovju naslavljajo lgbt-populacijo. Drugi trend pa je gejem prijazen turizem, pri katerem te »nihče nič ne vpraša« in ni nobenega vidnega razpoznavnega znaka lgbt-skupnosti. Vse več in več je tega, tudi v Sloveniji. In za Slovenijo, kakršna je, je ta različica lgbt-turizma izjemno pomembna in se tudi razvija. Prva tendenca, ko se na primer hotelirji specializirajo za lgbt-goste, pa se pri nas, se bojim, ne bo zgodila še nekaj časa. Turistični delavci so preveč previdni in se bojijo, da bi izgubili tradicionalne goste.
Ali lahko govorimo o nekaterih skupnih karakteristikah, ki so značilne za lgbt-turiste in turistke?
Lgbt-osebe potujejo pogosteje kot ostali, so zelo mobilne, radi obiščejo več krajev, vendar ne tako površno, kot, denimo, japonski turisti, ki obiščejo dvanajst krajev v devetih dneh. Tudi višina turistične porabe je nekoliko višja od povprečne. Kar zadeva izobrazbo in ekonomsko stanje, so praviloma nadpovprečno izobraženi ljudje, praktično so vsi lgbt-turisti univerzitetno izobraženi ali višje, tudi ekonomsko stanje je praviloma nadpovprečno. Socialni interesi: praviloma izražen interes za modo, umetnost, literaturo, koncerte, festivale, nakupovanje, šport in druženje, družabno sceno. Lgbt-turisti so spričo karakteristik, predvsem sociopolitične usmerjenosti, odprtosti, komunikativnosti, vse to, kar konservativci niso. Ker gre za ljudi, ki poudarjeno spoštujejo naravo in lokalno kulturo, so zelo zanimivi tudi za trajnostno naravnan turizem.
Lgbt-turizem v Sloveniji
Vidnega razvoja na tem področju v Sloveniji ni, pravi Rok Klančnik, ki razloge za podrazvitost te turistične niše in skromno drznost ponudnikov pri nas vidi predvsem v konservativnosti, previdnosti in finančni obremenjenosti turistične panoge v naši državi. V bližnji prihodnosti zato ne pričakuje, da bi prišlo do čisto specializiranih turističnih produktov za lgbt-osebe. Ta ugotovitev pa mu ni všeč: »Prisotnost več lgbt-turistov pri nas bi namreč pomenilo, da je Slovenija moderna, zdrava turistična destinacija.« Kljub temu je prepričan, da je lgbt-turistov v Sloveniji med 8 in 10 % vseh turistov. »Ne verjamem sicer, da bomo pri nas na katerem od hotelov kmalu videli plapolati mavrično zastavo, razen mogoče med ljubljansko Parado ponosa,« še pravi Klančnik in poudarja, da se mu pomembnejši od mavrične zastave zdita dve drugi stvari: »Prvič: če sem prej trdil, da je pri nas med 8 in 10 % vseh turistov lgbt-turistov, potem se mi zdi pomembno, da je tendenca k razvoju gejem prijaznega turizma poudarjena. Ne deklarirano gejevskega, ampak gejem prijaznega. In drugič: grozljivo bi bil prizadet, če bi se kdo v Sloveniji deklariral kot gejem neprijazen turistični prevoznik, taksist, hotel … to bi nas pahnilo v 18. stoletje. In tega si Slovenija, kot majhna turistična destinacija s fantastičnim potencialom za turizem, nikakor ne bi smela privoščiti.«
Tudi pri Slovenski turistični organizaciji priznavajo, da je pri nas področje lgbt-turizma še v povojih. Da nimajo razvitih strategij in da se področje v praksi ne razvija prav intenzivno, smo izvedeli iz tamkajšnje službe za tržno komuniciranje in stike z javnostmi. Se pa, kot so nam pojasnili, zavedajo potenciala, ki ga izkazuje istospolno usmerjenim turistom prijazna turistična ponudba. »Zato na slovenskem turističnem portalu www.slovenia.info tudi ponujamo informacije, pripravljene izključno za istospolno usmerjene turiste. Spremljamo tudi trende s tega področja. Pri razvojnih in tržnih aktivnostih slovenskega turizma se osredotočamo na ciljne skupine, ki jih imamo določene v programu dela kot najperspektivnejše za Slovenijo glede na turistične produkte, po katerih le-ti povprašujejo. V okvire teh ciljnih skupin so seveda zajeti tudi istospolno usmerjeni gosti, ki jih posebej ne izpostavljamo in ne ločujemo od drugih gostov,« so še zapisali pri krovni nacionalni turistični organizaciji.
Ni pa tudi pri nas vse tako črno, kot izgleda. V preteklosti je bilo kar nekaj poskusov razvoja lgbt-osebam prijaznih turističnih storitev. Naj jih nekaj površno preletimo. Pri Lokalni turistični organizaciji Bohinj so pred desetimi leti nekatere turistične kapacitete, na primer Penzion Tripič, v lgbt-skupnosti oglaševali, kot »gejem in lezbijkam prijazne«. Podobno ponudbo so nameravali razviti pri družbi Istrabenz turizem, vendar so ostali na ravni ideje. Vrsto let so na spletnem naslovu www.sloveniaforgaytravelers.com ponujali »gejem prijazne izlete in namestitve za obiskovalce Slovenije«. Spletno stran so, skupaj z drugimi turističnimi kapacitetami za lgbt-osebe, nekajkrat oglaševali v brezplačnem spletnem turističnem vodniku Ljubljana inyourpocket, roza nedelje v Klubu K4 pa so svoje mesto dobile tudi v letošnji avgustovski/septembrski izdaji tega spletnega vodnika. Na spletni strani znanega gejevskega turističnega vodnika www.spartacusworld.com trenutno oglašujejo Prenočišča Fluxus in savna Gymnasivm iz Ljubljane ter Terme Olimija. Hotel Mons pa geje in lezbijke nagovarja na spletni strani Mednarodne lezbične in gejevske turistične zveze (www.iglta.org). Internetni portal SiQRD tujim obiskovalkam in obiskovalcem še danes ponuja nekoliko neažuriran spletni vodnik z informacijami o ponudbi lgbt-kafejev, klubov, barov, savn, kruzing mest, namestitvenih kapacitet (B&B Somi Rooms že leta sameva na seznamu nočitvenih zmogljivosti za lgbt-osebe) in nevladnih organizacij v Ljubljani, Mariboru, Celju in drugih krajih.
Septembra lani smo dobili gejevsko potovalno agencijo Diverse travel. »Ponujamo paketna potovanja, gejevska križarjenja, izlete, rezervacije hotelskih namestitev v gejevskih letoviščih in gejem prijaznih letoviščih na nam dostopnih evropskih destinacijah, kot so Kanarski otoki, Ibiza, Tenerife, Mykonos,« pravi njen direktor Anže Homovec (na sliki). »Prav tako je veliko povpraševanja po gejevskih tematskih križarjenjih (npr. za medote in ob noči čarovnic) na velikih križarkah ter motornih jadrnicah, predvsem po hrvaški obali in Turčiji,« nam je še povedal Homovec. »Z gejevsko potovalno agencijo Diverse Travel smo začeli sodelovati zaradi velikega povpraševanja po tovrstnih potovanjih, hkrati želimo lgbt-populaciji tovrstna potovanja predstaviti kot zelo dostopna in odprta. Sodelujemo z lgbt-ponudniki storitev po vsem svetu, našim gostom pa želimo omogočiti predvsem hiter in preprost dostop do urejanja vseh storitev, zato skupaj z namestitvami ponujamo tudi letalske transferje, zasebne zemeljske transferje in podobno.« Največja težava pri poslovanju, pravi Homovec, je dejstvo, da se ljudje zaradi strahu pred razkritjem in ožigosanjem težko obrnejo neposredno na specializirano gejevsko agencijo, vendar zagotavlja: »Pri nas delujemo diskretno in vsi podatki so podatki zaupne poslovne narave, kot narekuje tudi zakon.« Težava je tudi v zagotavljanju ponudbe za lezbijke, saj, pravi, se ta zelo razlikuje od gejevske.
Slabe pol leta pa je stara potovalna agencija s specializirano ponudbo za LGBTQ-popotnike LetsGoRainbow. Direktor Damjan Vavh (na sliki): »V ponudbi imamo izključno gejevske ali gejem prijazne hotele in dogodke. Ponujamo različna gejevska križarjenja, jadranja, smučanja, počitnice v priljubljenih gejevskih destinacijah, izlete na razne festivale in parade, nakupe letalskih kart, oddihe v evropskih prestolnicah, vodene izlete … skratka ponujamo vse, kar se tiče turizma in še več! Udejstvujemo se na področju LGBTQ-aktivizma v Sloveniji in želimo pripomoči k toleranci, strpnosti in brezskrbnosti bivanja vsakega prebivalca Slovenije.« Vavh izpostavlja, da je slovenski trg zelo kompleksen in majhen, poleg tega pe še nezaupljiv in netoleranten. Z možnostjo samodejnega nakupa letalskih kart in rezervacij hotelskih kapacitet se marsikdo ne poslužuje ponudb turističnih agencij, je prepričan, in to kljub temu da lahko ob prihranku časa ponudijo iste ali ugodnejše cene. »Drugi problem je prekomerna skrb ‘slovenčka’, da ga sosed ne bi videl vstopiti v gejevsko potovalno agencijo ali da ne bo na vaučerju oznaka LetsGoRainbow. Na neki način se srečujemo z istim problemom, kot vse LGBTQ-institucije v Sloveniji. Večina se pritožuje, da nimamo gejevskih lokalov, klubov, dogodkov in tako naprej, tisti, ki pa vendarle so, samevajo in se iz dneva v dan zaradi neobiskanosti in nepodpore LGBTQ-populacije borijo za preživetje,« na vprašanje, kateri so osrednji problemi, s katerimi se sooča kot turistični delavec s specializirano LGBT-ponudbo, odgovarja Vavh.
Med obetavnejšimi iniciativami se v zadnjem času kaže tudi pobuda Javnega zavoda Turizem Ljubljana. Na spletni strani te lokalne turistične organizacije (www.visitljubljana.com) prav v teh dneh v sodelovanju z nevladnimi lgbt-organizacijami po zgledu dunajske spletne strani (www.wien.info) pripravljajo poseben zavihek, namenjen predvsem tujim lgbt-obiskovalkam in obiskovalcem prestolnice.
Perspektive
»Kateri koli hotelir ali turistični agent, ki bo na kazalnike v lgbt-turzimu vrgel samo eno oko, bo gotovo rekel: to hočem. To so krasni gostje! To so ljudje, ki ne potujejo samo julija in avgusta, ampak tudi februarja in marca, to so čudoviti gostje za kongrese, za helijski turizem, festivale itn. Prav zato je specifika lgbt-turistike tako zanimiva v razvitem turizmu,« o svetli prihodnosti razvoja te relativno mlade turistične panoge ne dvomi predstavnik slovenskega turističnega predstavništva v Bruslju za Benelux in Francijo Rok Klančnik.
V ozadju rožnatega turizma so torej, kot lahko vidimo, sicer prvenstveno interesi kapitala, kar pa ne pomeni, da razvoj te specializirane turistične niše ne bi mogel doprinesti tudi k družbenim premikom v smeri zmanjšanja homofobije in diskrimininacije istospolno usmerjenih.
Še niste pregnali škratov?
|
»To je bolj vprašanje za vas LTO&company, dajte gospodu odgovor, meni pa pojasnilo, ali še niste pregnali škratov ;-)?« Cezar Ostan
 Ameriška raziskava »Out Now Global – LGBT Study 2020«, v kateri je sodelovalo 40.000 respondent in respondentov, je ponudila seznam »naj« LGBT turističnih lokacij. Sodelujoči so odgovarjali na vprašanje »V katerih od naštetih krajev bi vas zanimalo preživeti počitnice v naslednjih treh letih?«
10 naj LGBT turističnih destinacij – države: (1) ZDA, (2) Francija, (3) Španija, (4) Velika Britanija, (5) Italija, (6) Nemčija, (7) Avstralija, (8) Kanada, (9) Argentina, (10) Brazilija. 10 naj LGBT turističnih destinacij – mesta: (1) New York, (2) Sydney, (3) Rio de Janeiro, (4) Pariz, (5) San Francisco, (6) London, (7) Buenos Aires, (8) Tokio, (9) Hong Kong, (10) Melbourne. |
