TURČIJA
Sophia Starmack in R. G. Gözüm, članici skupine Lambda Istanbul iz Turčije, sta na predvečer Dneva žensk v Monoklu predstavili turško gibanje za pravice LGBT manjšin. Bili smo presenečeni nad zares izjemno solidarnostjo med vsemi seksualnimi manjšinami v njihovi organizaciji, ki pa je še vedno niso uspeli uradno registrirati. Povezujejo se tudi z levičarskimi skupinami in že snemajo prve dokumentarne filme o gibanju. Vse to se dogaja v deželi, ki je v času Otomanskega imperija poznala t. i. moške hareme z lepimi dečki, dandanes pa morajo geji, ki nočejo v turško vojsko, svojo spolno usmerjenost »dokazati« z video posnetkom, na katerem seksajo z moškim in to z nasmeškom na obrazu! Ne kroži zaman šala, da ima turška vojska največjo zbirko gejevskih porno kaset … Slišali pa smo tudi, da biseksualnost ni redek pojav med kurdskimi ženskami.
Po predavanju, ki je potekalo v okviru 9. feminističnega in queer festivala Rdeče zore, smo s Sophio in Gözüm naredili kratek pogovor.
Kdaj je bila ustanovljena organizacija Lambda Istanbul in s kakšnimi cilji?
Sophia: Vsako leto so manjše lezbične in gejevske skupine slavile St. Christopher’s Street Day. Po policijski prepovedi leta 1993 so se te skupine združile in ustanovile Lambdo Istanbul. Na začetku je bila večina članov gejev. Kar pa se tiče ciljev, menim, da je šlo v prvi vrsti za solidarnost.
Če bi se ozrli nazaj, kateri so najpomembnejši dosežki?
Gözüm: Nisva bili zraven od začetka, jaz sem aktivna zadnjih pet let. Kot prvo se nam je posrečilo povezati LGBT manjšine v močno solidarnostno mrežo. Privabili smo mnoge skupine, posameznice in posameznike, ki so se potem tudi sami aktivirali. Vsako leto organiziramo Parado ponosa, lani se jo je udeležilo kar 1500 ljudi in upamo, da bo tako tudi letos. Vsi čutimo, da se naše gibanje nenehno krepi in da je bil trud poplačan.
Kateri so največji problemi LGBT populacije v Turčiji?
Sophia: Rekla bi, da so transspolni in transseksualni ljudje najbolj na udaru homofobije, saj se soočajo z najneposrednejšimi oblikami represije in nasilja. Še vedno poskušamo zmanjšati policijsko nasilje nad njimi, zlasti nad tistimi, ki se prostituirajo. Prav tako poskušamo doseči večjo vidnost LGBT manjšin nasploh. Želimo si ohraniti holistično gibanje, kar pomeni, da se hkrati borimo tudi proti rasizmu ter vključujemo vprašanja razrednih razlik in feminizma.
Gözüm: V eni od naših kampanj se borimo tudi za ustavne pravice LGBT populacije.
Kdo so vaši zavezniki, s katerimi sodelujete?
Gözüm: Feministične in antimilitaristične skupine ter druge LGBT organizacije po vsej Turčiji.
Sophia: Lambda Istanbul je članica Coalition for Sexual and Bodily Rights in Muslem Societies. To je koalicija, ki združuje skupine članice iz dvajsetih držav, vse pa delujejo na področju človekovih pravic v okviru pravic do seksualnosti in telesa. Ta je gotovo pomemben zaveznik.
Praviloma je življenje za LGBT manjšine nekoliko lažje v velikih mestih kot na podeželju. Ali to velja tudi za situacijo v Turčiji?
Gözüm: Kar se tiče našega delovanja izven velikih mest, to počnemo pogosto v povezavi s feminističnimi prizadevanji. Denimo, na vzhodu Turčije je še vedno v veljavi uboj iz časti: če je ženska posiljena, jo družina lahko ubije. Nihče pa ne bo nič rekel o moškem, ki je žensko posilil, pomembno je le, da si družina z ubojem »opere« čast. Včasih Lambda Istanbul organizira kampanje proti tovrstnim ubojem. Sodelujemo še z drugimi skupinami, včasih podelimo z njimi svoje dobre izkušnje.
Ali kot aktivistke in aktivisti delujete javno?
Gözüm: Nedavno smo na valentinovo organizirali poljubljanje žensk na ulici, da bi tako povečali lezbično vidnost v družbi. Prav tako izdajamo veliko obvestil za medije, denimo o heteroseksizmu, militarizmu ali tudi o splošnejših temah, kot sta mednarodni praznik dela ali dan žensk, saj za to ne potrebujemo policijskega dovoljenja. Lambda Istanbul ima tudi lastne kampanje, organiziramo razne dogodke in pohode. Včasih pa pripravljamo akcije skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami.
Sophia: Naša organizacija si prizadeva tudi za to, da bi na prireditve privabili tudi družine oziroma starše naših članic in članov. Zdaj smo se lotili projekta, s katerim želimo dobiti odzive staršev v zvezi z razkritjem njihovih otrok.
Na predavanju sta omenili, da imate dolgoletne težave z uradno registracijo Lambde Istanbul kot organizacije.
Sophia: Lambda je leta 2006 zaprosila za status uradne organizacije. Istanbulska mestna vlada je izdala prepoved, češ da nas ne morejo registrirati, ker je naša organizacija nemoralna in v škodo turških družinskih vrednot ter da izrazi, kot so gej, lezbijka, transseksualen, niso turške besede. Prepoved je bila zavrnjena na mestnem sodišču, in sicer na podlagi pravice vseh ljudi do organiziranja. Toda mestna uprava se je na razsodbo pritožila na višje sodišče, tako da zdaj še vedno čakamo na zaslišanje, ki ga je višje sodišče spet preložilo. Sicer pa smo zelo ponosni na svoje gibanje. Dogaja se zelo veliko zanimivih in pomembnih stvari. Veseli me, da naše gibanje ni strogo razdeljeno na lezbični in gejevski del in da smo res močno povezani s transi. V tem smo precej izjemni. Ljudje seveda imajo svoje individualne potrebe, a kljub temu smo sposobni sodelovati.
Gözüm: Omenila bi še, da tudi mnoge države v EU ne priznavajo pravic za LGBT populacijo. Homofobije nas ne bo odrešila EU, temveč naš boj proti vsakovrstni diskriminaciji.
