Sveta družina

KOLUMNA

Preziram moraliste. Pravoverne varuhe naravnega reda in morale. Samooklicane lastnike resnice. Edine lastnike. Ene resnice. Svete. Vesoljne. In edine mogoče.

Le od kod jim vse to vedenje? In znanje? Od kod jim to sveto prepričanje? Da je prav njihova edina Resnica. Da je prav njihovo sveto spoznanje. In da so prav oni edini lastniki obojega. Kdo jim daje pooblastila, da razlagajo svet in netijo svete vojne? Zakaj si lastijo besede in imena?

Prav posebej pa se mi gnusijo moralisti in varuhi naravnega reda in morale militantnega, fundamentalističnega tipa. Ki jih v sveto vojno za naravo, boga in domovino požene vse, kar presega njihovo definicijo normalnega. Tisti, ki jim ni mar, da za odstopanji od norme stojijo ljudje, osebe, s svojimi življenji, s svojo enkratnostjo in eksluzivnostjo. S svojo svetostjo. In z bližnjimi, ki jih imajo radi. Človeške usode. Božji otroci, pravzaprav.

Ko ideja postane pomembnejša od človeka, potem so njeni varuhi zanjo pripravljeni tudi pobijati, in to kljub temu da je ravno ubijanje zanikanje te svete ideje, te nove božje zapovedi. Ideja je tako sveta in svetla, da se varuhi pri vsej tej luči ne zavedajo svoje metamorfoze v rablje, eksekutorje ideje. »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!«

In ne vidijo, da so v svojem početju prav groteskni, saj so v križarski vojni za rekonkvisto ideje (besede, imena …), ki mora biti samo njihova, križ že zdavnaj odvrgli in zdaj vihtijo le še okrvavljene sablje. In žagajo vejo, na kateri sedijo.

In tako se je marca našla skupina slovenskih moralistov, pravovernih varuhov naravnega reda in morale. Militantnega, fundamentalističnega tipa. Rimokatoliške smeri.

Zmotili so jih reklamni plakati po Sloveniji za mednarodno konferenco o lezbičnih, gejevskih, biseksualnih in transpolnih družinah v Evropi, ki je potekala 4. do 6. marca 2008 v Ljubljani.

Spisali so peticijo za ohranitev svetosti družine. In zapisali: »Vsebina plakata ‘Različne družine, enaka ljubezen!’ in sama konferenca želita prevrednotiti in na novo definirati pojem družine, kjer bi bilo možno istospolne skupnosti definirati kot družine.  Spodaj podpisani se zavzemamo za ohranitev definicije družine, kot jo pojmuje 2. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki jasno pravi, da je družina ‘življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo’. Tako je že sam plakat vsebinsko sporen, saj sta na njem samo dva istospolna partnerja, kar v nobenem primeru ni družina.« Do tu morda še ni tako hudo. Res je, da je družina v vseh zakonih, konvencijah in deklaracijah definirana kot skupnost staršev in otrok. In res bi bilo od militantnih fundamentalistov rimokatoliške smeri malce preveč zahtevati, da bi družino brez otrok v svojem pravovernem pojmovniku dojemali kot družino. Iz empatije, solidarnosti, inkluzivnosti in ljubezni morda? Morda zaradi »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe?« Ok. Ne. Pa nič!

Hujše je nadaljevanje: »S to izjavo ne želimo diskriminirati istospolnih ali drugih alternativnih partnerstev in registracije istospolnih partnerskih skupnosti (Zakaj potem to počnete? Po nesreči? op. a.), ki pa ne morejo biti identične zakonski zvezi (Kaj pa enakopravne? op. a.), ki je skupnost žene in moža (Res zgolj njiju? op. a.). Različnost spolov je bistveni element zakonske zveze (Zakaj že? op. a. ), ki je temelj za družino (Edini temelj? op. a.), ki jo sestavljata žena, mož, otrok/ci. (In to je edina možnost? op. a.)« Kaj pa družine zunajzakonskih partnerjev, enostarševske družine, vdovske, rejniške, posvojiteljske, reorganizirane, LAT (living apart together) družine? Bolj kot berem peticijo, bolj se mi zdi grmada aksiomov, dogem, svetih Resnic, ki smo jim prisiljeni verjeti. Verovati. Nanizanih ena na drugo, kot bi sledile ena iz druge. So si pa popolnoma tuje.

In petičniki gredo dalje: »Slovenska država v 53. čl. Ustave RS ščiti pravice očeta in matere, ki sta kot družina primarno naravno (Sic! op. a. ) okolje za vzgojo otrok. (Edino možno? op. a.) Zakonska zveza med ženo in možem je tudi temelj in okvir za reprodukcijo človeštva in naroda. (Zakaj že? op. a.)« Brez zakonske zveze se nam torej obeta konec civilizacije. Konec Slovenstva. In mi se že tresemo kot šiba na vodi.

In nadgrajujejo peticijo z žalitvami: »Res je, da se pojem družine uporablja tudi v drugotnem pomenu, kot npr.: ribiška družina, lovska družina, rejniška družina (Sic! op. a.) itd., vendar te ‘družine’ nimajo s pravnim pojmovanjem družine nobene zveze in tudi ne morejo uživati bonitet in pravic družine v pravnem pomenu družine. (Zakaj ne? op. a.)« Rejniška družina je družina v drugotnem pomenu? Kaj pa ostale oblike? So prvotne ali drugotne? In zakaj ni med drugotnimi tudi svete družine, krščanske družine in cerkvene družine? In kakšna je bila sveta družina, kjer je bil Jožef vdovec z več otroki, Marija pa nekaj desetletij mlajše radoživo dekle, v katero se je še pred Jožefom zaljubil njegov sin in je potem kar naenkrat zanosila od svetega duha, še preden sta se poročila (z Jožefom)? Kakšna bi bila danes v luči pravovercev ta sveta družina? Prvotna ali drugotna?

In zaključujejo z ognjemetom: »Zato želimo s to peticijo zaščititi svetost (Svetost?? op. a.) pojmovanja družine, ki jo sestavljata heteroseksualni osebi (ženska in moški) in otrok/ci (Zgolj in samo oni! op. a. ). Kajti samo taka družina (Zakaj samo taka? Kdo to pravi? Na čem temelji ta Resnica? op. a. ) bo lahko prispevala k ohranitvi tako Slovenije, Evrope kot človeštva.« In kaj zdaj? Ko resnično življenje že tisočletja ne ustreza tem svetim resnicam? Sodoma in Gomora?

In glej ga, hudiča, le kdo se je podpisal pod to peticijo? Med nekaj manj kot 300 podpisniki je nenavadno velik odstotek duhovnikov in nun. Katero od naravnih in normalnih in moralnih oblik družin pa so ustvarili oni? Je celibat naravno stanje? Koliko so sami prispevali k reprodukciji naroda? Koliko so prispevali k ohranitvi Slovenije in Evrope?

In na koncu najpomembnejše, bistveno – kaj pa pravice otrok, ki že živijo v istospolnih družinah? In so zdaj prikrajšani za vso nego in skrb socialnega starša? (Da res živijo, sem se prepričal na lastne oči, na taboru, posvečenemu istospolnim družinam, kjer so bile tri take družine s petimi otroki.) Mar so tudi ti otroci drugotni? Mar ne poslušamo nepretrgoma krike varuhov o imperativu delovanja v interesu otroka? Kje so zdaj ti kriki?

»Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.«

Na svetega Jožefa, zaščitnika družine dan spisal,

ki se veseli prihajajočih gaybyboom generacij.

Tags from the story
Written By
More from Mitja Blažič

El Dorado

KOLUMNA Pepero je sin Andov. Na robu adolescence odrine od doma po...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja