Šport
3.000 športnic in športnikov, rekreativk in rekreativcev iz 36-ih držav, 21 športnih panog, 12 športnih prizorišč, 10 predstavnikov in predstavnic LGBT-skupnosti iz Slovenije, 1 osvojena zlata medalja. To je kratek statistični pregled 13. evropskih LGBT-športnih iger Eurogames, ki so sredi julija pod sloganom »Pokaži svojo barvo!« potekale v Rotterdamu na Nizozemskem.
In če bilanca skromne reprezentance Out in Slovenije, ki se je za medalje potegovala v bovlingu, teku, plavanju in šahu, z zlato medaljo šahista Ljubiše Nedimovića niti ni tako slaba, pa tega za celoten vtis, ki so ga pustile letošnje igre, ne bi mogli trditi. Eurogames 2011 so namreč močno zaznamovali organizacijski zapleti: odpovedi športnih panog (zaradi premajhnega števila prijavljenih), prekinitve tekmovanj (zaradi neprimernih pogojev), nastanitev 200 športnic in športnikov na žimnice v eni od športnih dvoran (zaradi neuspešne akcije namestitve udeleženk in udeležencev pri domačinih), na stotine ljudi brez kart za zaključno zabavo (zaradi najema premajhnega prizorišča) … V Rotterdamu so Eurogames potekale povsem neopaženo, čeprav je organizator za potrebe iger najel najprestižnejši športni objekt v mestu, športno dvorano Ahoy. Nič zastav in plakatov iger po mestu, postavili niso niti »Villageja«, nevralgične točke iger, kjer se ob kulturnem in zabavnem programu udeleženke in udeleženci pomešajo z obiskovalci, naključnimi mimoidočimi in domačini in kjer navadno pride do izraza tisti pravi povezovalni duh športnih iger. Ali, kot so zapisali na blogu hrvaške LGBT-športne organizacije qSPORT: »Ni prav veliko takega, kar bi veljalo omeniti kot presežek letošnjih Eurogames, v primerjavi s preteklimi.« Andrej Pišl, predsednik Out in Slovenije in član upravnega odbora EGLSF – Evropske gejevske in lezbične športne zveze, nosilke licence za Eurogames, je pojasnil, da gre zaplete pripisati predvsem težavam pri financiranju. »Organizatorji so namreč pričakovali od 5.000 do 6.000 športnic in športnikov, zaradi izpada prihodkov so zato morali varčevati na vseh ravneh,« je dodal Pišl.
Kot svetlo točko letošnjih iger velja omeniti dobrodošlico župana Rotterdama Ahmeda Aboutaleba, sicer v Maroku rojenega sina muslimanskega verskega voditelja. Na sprejemu športnic in športnikov v mestni hiši in na otvoritveni slovesnosti je med drugim zavrnil vsakršno v religiji ali kulturi utemeljeno sovraštvo, zavrnil je tudi koncept tolerance in se zavzel za sprejemanje raznolikosti in odprto, multikulturno družbo. V premišljenih govorih je LGBT-šport vztrajno povezoval z gibanjem za enakopravnost in človekove pravice istospolno usmerjenih, poudarjal gospodarske razsežnosti sprejemanja raznolikosti in empatično razumevanje položaja LGBT-oseb, saj je imel kot priseljenec tudi sam priložnost spoznati razsežnosti sovraštva in izključevanja. Zanimivo je, da se župan ni omejil zgolj na deklarativno podporo zbrani LGBT-skupnosti, pač pa se je tako na sprejemu športnic in športnikov, kot na otvoritveni slovesnosti in na drugih prireditvah potopil v množico in se družil z udeleženci in udeleženkami. Športne igre so, kot vedno, bogatile številne kulturne in zabavne prireditve. Na otvoritveni slovesnosti so lahko obiskovalke in obiskovalci prestapljali ob reciklirani Kate Ryan (Voyage Voyage), na zaključni pa so, še vedno zelo žive Sister Sledge (We are family), uspele vsaj malo pokrpati nekoliko razcapana pisana oblačila rotterdamskih Eurogames.
Prihodnje evropske LGBT-športne igre bodo drugo leto prvič potekale v vzhodni Evropi, v Budimpešti, na Madžarskem, kjer pa organizatorje poleg finančnih problemov, zaradi skrajne desnice na oblasti, pestijo tudi varnostne skrbi.
