Elisabeth Taylor (1932-2011)
Nesmrtna aids-aktivistka
»Aids je oboje, moja strast in moja obsedenost. Bila sem zraven na začetku in molim, da bom zraven tudi na koncu.« Elisabeth Taylor
Preden je Ronald Reagan septembra 1985 prvič javno izrekel besedo aids, je Elisabeth Taylor v zgodnjih osemdesetih (skupaj z dr. Michaelom Gottliebom, človekom, ki je odkril aids) soustanovila Nacionalno fundacijo za raziskave aidsa, leta 1984 je organizirala in vodila prvo dobrodelno prireditev, na kateri so zbirali sredstva za borbo proti aidsu, in leta 1985 soustanovila Ameriško fundacijo za raziskovanje aidsa (American Foundation for AIDS Research, amfAR), ki je danes ena vodilnih mednarodnih fundacij na tem področju. »Elizabeth Taylor je bila vedno zraven. Čisto na začetku epidemije aidsa, preden smo vedeli, kaj povzroča grozljivo umiranje, preden smo lahko sploh delali kaj več, kot stali ob strani in gledali umiranje, je bila ona zraven,« so v spomin na preminulo aids-aktivistko zapisali na spletni strani ameriškega inštituta UCLA AIDS. Inštituta, na katerem je dr. Michael S. Gottlieb pripravil znamenito poročilo, izšlo je 5. junija 1981, in velja za prvo poročilo o aidsu nasploh.
»Brala sem vsa ta poročila o novi bolezni in se nenehno spraševala, zakaj nihče ničesar ne stori? Potem sem se zavedela, da sem prav taka kot oni. Ničesar nisem počela, da bi pomagala,« je pokojna igralka nekje opisala začetke svojega HIV/aids-aktivizma. Pisalo se je leto 1985 in Rock Hudson, njen soigralec v Velikanu, je umiral zaradi aidsa. Ko se je julija 1985 pojavil v premierni oddaji Najboljši prijatelji Doris Day, se je zdelo, kot bi se ta hollywoodski simbol moške lepote v nekaj letih postaral za nekaj desetletij. Bil je presušen, vdrtih oči, opotekav, kot okostnjak. Prizori so šokirali takratno Ameriko. Pretresli Holywood. Če lahko doleti Rocka Hudsona, potem nihče ni varen pred HIV-om. »Znaki Hudsonove bolezni so bili za nas takrat novi in so parali srce. V nekaj letih so postali grozljivo domači, a leta 1985 so bili samo preprosto grozljivi. Nekateri so zbežali, a Taylor ni bila ena od njih. Držala je Hudsona za roke, ko sta se pojavila v javnosti, in peljala stvar vse do Kongresa,« so še zapisali na spletni strani inštituta UCLA AIDS, ki je prav tako užival podporo legendarne igralke. S strastjo je zagovarjala nujnost kriznega programa za razvoj učinkovitega zdravljenja za vse, ki so zbolevali za skrivnostno boleznijo. Pozivala je k množičnemu raziskovalnemu naporu za izkoreninjenje te sodobne kuge in opominjala, da bodo potrebni izobraževalni programi, ki bodo ljudi poučili, kako se izogniti tej spolno prenosljivi okužbi.
Kongresniki in senatorji so jo sicer poslušali, niso je pa slišali. Ne tisto leto, niti desetletje niso sprejeli ustrezne zakonodaje. Reagan pa je za prvo javno omembo aidsa potreboval dobra 4 leta (v prvem mandatu ni izrekel niti besede na to temo). Bolezen je takrat že prerasla v svetovno epidemijo s 16.000 okuženimi v 51-ih državah in več kot 3.000 mrtvimi. Aids je veljal za neustavljivo smrtonosno kugo, ki bo pobila vse, ki se bodo okužili. Panični strah, ki je na začetku pandemije zajel ameriško in svetovno družbo, je prestopil mejo histerije. Kaj pobija? Kako pobija? Kako se prenaša? Je kdo sploh varen? Je sploh mogoče narediti kaj več kot tolažiti umirajoče?
Taylor je še pred Hudsonovo smrtjo (oktobra 1985) z dr. Michaelom Gottliebom in dr. Mathilde Krim soustanovila in vodila amfAR. In prvi denar, četrt milijona dolarjev, je doniral prav Rock Hudson. AmfAR je doslej zbral več kot 230 milijonov dolarjev in sofinanciral več kot 2.000 znanstvenih timov po vsem svetu. S pomočjo njihovih štipendij so znanstveniki prispevali k nekaterim ključnim odkritjem na področju preventive in kurative HIV/aidsa, na primer: treh razredov antiretrovirusnih zdravil in antiretrovirusne terapije za preprečevanje prenosa z matere na otroka, dosegli pa so tudi legalizacijo programov izmenjave igel za intravenozne uživalce prepovedanih drog, ki je bil ključen za preprečevanje širjenja virusa znotraj te ranljive skupine.
Njeno delo se ni končalo pri promociji financiranja raziskovanja za preventivo in zdravljenje HIV/aidsa. Oktobra 1991 je dvakratna prejemnica oskarja za najboljšo igralko ustanovila še Aids fundacijo Elisabeth Taylor (ETAF), katere poslanstvo je sofinanciranje organizacij, ki skrbijo za ljudi, ki živijo s HIV/aidsom, po vsem svetu. ETAF je za programe oskrbe HIV-pozitivnih in oseb z aidsom namenila več kot 10 milijonov dolarjev.
Dama Elizabeth – viteški naziv ji je kraljica Elizabeta II. podelila leta 2.000 za filmske dosežke in njeno delovanje na področju aidsa – ni bila aktivistka všečne sorte: »Predsednik Bush, gospod Quayle, senator Helms. Vaša politika je napačna. Smrtno napačna. In vi to veste. Nisem prišla v Washington, da bi bila ljudem všeč. Tu sem, da spregovorim o nacionalnem škandalu. O škandalu zanemarjanja, brezbrižnosti in zapuščanja,« je dejala kot prva predsednica amfAR, ko je obiskala ameriški kongres, da bi obsodila ignoriranje problematike aidsa. Takrat je aids veljal za »homoseksualni problem«, zato so se politiki teme na široko izogibali. Njena puščica pa je letela na republikanskega senatorja Jesseja Helmsa, ki je ostro nasprotoval federalnemu financiranju raziskav in zdravljenja aidsa in je imel močan vpliv na administracijo Busha starejšega. Helmsova ignoranca in verski fanatizem sta postali vsem očitni, ko je v nasprotovanju zakonodaji, ki bi omogočala federalno financiranje raziskav, dejal: »V tej državi ni niti enega samega primera aidsa, katerega izvora ne bi mogli izslediti v sodomiji.« ZDA pa je ravno v tistih letih pretresal primer najstnika Ryana Whita, hemofilika, ki se je s HIV-om okužil s transfuzijo. Taylor je bila tudi ostra nasprotnica politike prepovedi izdajanja ameriških viz za HIV-pozitivne, ki jo je Busheva administracija uvedla leta 1987 in kar je pomenilo, da HIV-pozitivni niso smeli potovati v ZDA: Januarja 2010 je dočakala umik te prepovedi.
Elisabeth Taylor je bila neumorna HIV/aids-aktivistka, svoje ime, 20 let življenja in dela je zastavila za zagotavljanje financiranja raziskav za izboljšanje preventive in zdravljenja ter za oskrbo oseb, ki živijo s HIV/aidsom: »Svoj trud posvečam vsem moškim, ženskam in otrokom, ki so po svetu umrli zaradi aidsa in tistim, ki se zdaj borijo za svoja življenja.« Udeleževala se je protestov, organizirala dobrodelne prireditve, ustanavljala in vodila nevladne organizacije, večkrat lobirala za ustreznejšo zakonodajo v obeh domovih ameriškega parlamenta in večkrat govorila tudi v Organizaciji združenih narodov. Svoje poslanstvo ni opravljala samo v ZDA, ampak tudi v Afriki. V svoji dolgoletni aktivistični karieri je, tako podatki, zbrala več kot 270 milijonov dolarjev, bila za dosežke na tem področju večkrat nagrajena, povzdignjena v plemiški naziv dame, predvsem pa, kot je nekaj dni po njeni smrti dejal Jarrett Barrios, predsednik ameriškega združenja GLAAD: »V času ko so bile številne osebe s HIV/aidsom povsem nevidne, je dama Taylor brez strahu dvignila svoj glas proti nepravičnosti. Bila je ikona, ne samo v Hollywoodu ampak tudi v LGBT-skupnosti, kjer je delala, da bi zagotovila, da bi bili vsi obravnavani s spoštovanjem in z dostojanstvom, ki si ga vsak zasluži.« Bila je zvezda vodnica, ko so histerično vsi bežali v nasprotno smer, in bo svetla zvezda v zgodovini aidsa tudi ostala. Navdih. Za vedno.
