Podlost in pravičnost

UVODNIK

Dvajseta številka revije Narobe je nastajala v burnih časih, zato tekste v njej berite skozi optiko njihovega nastanka.

Prvi teksti so nastali, še preden je Ustavno sodišče dovolilo referendum o Družinskem zakoniku. O njihovi »tehnični odločitvi« ne gre izgubljati besed. Začudeni odzivi uglednih pravnikov pa le potrjujejo moje nelagodje ob dejstvu, da je sodišče o vsebinskih stvareh odločalo tehnično in ob tem spregledalo človeka in državljana – ter njene in njegove pravice.

Teksti so nastajali tudi v času, ko so Primčevi pošteni ljudje na stojnicah razlagali, da nov Družinski zakonik omogoča poroke med brati in sestrami – in tako zbirali na tisoče podpisov.

Nekaj zadnjih popravkov smo naredili tisti dan, ko je Meršetova Družinska pobuda baje dobronamerno predlagala kompromis kompromisa Družinskega zakonika, da bi se tako izognili referendumu. Trdili so, da njihov kompromis nikomur nič ne odvzema … in govorili so resnico: istospolnim parom ne moreš odvzeti ničesar, ker v pravnem smislu ničesar tudi nimajo. In tistih nekaj drobtinic, ki jim jih prinaša Zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti, res ni vredno omembe. Merše bi ukinil še te. K sreči je bila kompromisna prevara spregledana.

Tik preden smo Narobe poslali v tiskarno, je Primc vložil zbranih 42.000 podpisov v podporo referendumu. Še zdajle, nekaj ur po tem dogodku, se mi obrača želodec, ko pomislim na tiste bele golobe, ki so jih ob tem spuščali, rekoč: »Naj golobi poneso sporočilo miru, ljubezni, svobode in spoštovanja.« Mar ti ljudje res ne slišijo, kaj govorijo? Katero lekcijo o pomenu besed, ki jih izrekajo, so preslišali? Kako globoko v svoji nečlovečnosti bodo še šli?

Ob golobih – preveril sem, ti se vrnejo nazaj domov k lastniku in ne umrejo v novem okolju, pa tudi kakajo ne po ljudeh, ker jih nekaj ur pred spustom ne hranijo – so nasprotniki Družinskega zakonika recitirali še pesem Toneta Pavčka Starši. Ob tem sem se vprašal, če se gospod ne preobrača v svojem grobu. Imel sem prav. Saša Pavček je še isti večer medijem sporočila: »Tone Pavček nikoli ne bi privolil, da se njegove pesmi recitirajo ob vložitvi podpisov za razpis referenduma o Družinskem zakoniku. Kot pesnik, intelektualec in predvsem do otrok čuteč človek, saj se je vse življenje boril za blagor, ljubezen in enakost vseh otrok tega sveta. Poleg tega je bil zagovornik Družinskega zakonika.«

Ob teh besedah sem bil ganjen. In dokončno prepričan, da bo Družinski zakonik na referendumu potrjen, če je le kaj pravice na tem svetu. Toliko človeške podlosti, kot so jo za svojimi nasmehi za kamere kazali nasprotniki Družinskega zakonika, preprosto ne more voditi v nekaj dobrega. A stvar se ne bo zgodila sama od sebe. Treba je iti na volišče in glasovati za zakonik. Zanj bom glasoval ne zato, ker bi bil idealen – zanj bom glasoval zato, ker bom s svojim glasom ZA glasoval proti sprevrženosti, lažem, podlosti in nečlovečnosti tistih, ki so referendum zahtevali. Glasoval bom za svojo svobodo in svobodo vseh nas.