Kolega sta se preselila v novo stanovanje in, kakopak, potrebovali smo sto let, preden smo uskladili urnike, najinega in njunega, in se dobili na – rečeno prosto po Prešernu – zabavi za ogrevanje hiše (housewarming party).
Najprej sva zavistno ugotovila, da je njuno stanovanje bistveno večje od najinega in celo nekaj več duše naj bi imelo, sva pa vsekakor zmagala v tekmovanju primerjanja domačih živali. Najina psička sede in da tačko, točno tako kot v Bitenčevi pesmi, medtem ko njun ogromen pajek, zaprt v terariju, ni kaj cirkuško razpoložen: ne sede, ne da tačke, v bistvu se ves čas najinega obiska ni niti premaknil. Baje da tudi že cel teden ni nič jedel. (Da ni mrtev?)
Razprava je nato tekla po ustaljenih pravilih zabave za ogrevanje hiše: od višine stroškov do stopnje homofobičnosti sosedov. Slednja je na čisto sprejemljivi ravni. Nihče se še ni vtaknil vanju, le en sosed se ju vedno poskuša izogniti, če se le da. Tudi z delavci, ki so pomagali pri prenovi stanovanja, nista imela težav. Eden od njih jima je celo rekel: »Vesta, saj mene ne moti, če sta vidva spolno usmerjena!« … Ob tem sta komaj zadrževala solze krohotanja in od takrat naprej za vse, kar se jima zgodi, krivita dejstvo, da sta pač spolno usmerjena …
To me je spomnilo na podoben lapsus, ki sem ga pred leti slišal na Paradi ponosa. Neka teta je policista vprašala, kdo smo ti ljudje, ki marširamo po cesti, in on ji je prijazno odgovoril: »Veste, to so pa istospolniki!« S podobno zadrego se srečamo pri povsem uveljavljenem terminu »istospolne družine«. Če oznako vzamemo dobesedno, potem nam pove, da so to družine, ki so istega spola …
Po musaki, za katero je kuhar trdil, da mu ni uspela – jasno, zato, ker je spolno usmerjen, smo praznili steklenico refoška in debatirali o gejlajfu. Nakar eden od njiju reče: »To je tako, če si homosesalec.« »Homo-kaj?« sem vprašal. »Homo-sesalec,« še enkrat ponovi. Homosesalci je njegovo ljubkovalno poimenovanje za vse nas – pedre, pedrulje, geje, lezbe, tetke in kar je še takega.
In takrat pomislim: homosesalci bi končno lahko rešili zagato ob besedi homoseksualnost. Vse, odkar jo je konec 19. stoletja iznašel madžarski prevajalec Karl Maria Kertbeny – njemu pa sta ju ukradli medicina in psihiatrija in jo »medikalizirali« –, je z njo velik križ: nekateri menijo, da je preveč medicinska, drugi, da vse reducira zgolj na seksualnost in tako naprej. S homosesalci pa teh problemov ni. Poleg očitnega aludiranja na sesalce kot živalsko vrsto – in, dobro, če že moram zapisati: na blow job …, ni za vnemar tudi prizvok, vezan na domače gospodinjske aparate. Ti nam pravzaprav ponujajo paleto novih identitet: tako bi lahko po novem na glbtiq-sceni ločili med globinskimi homosesalci, homosesalci z vodnim filtrom, homosesalci s hepa filtrom, med takimi bolj cheap plastik-fantastik sesalci in tistimi pedruljami, ki bi bile po novem bolj sofisticirani sesalci z vrsto priključkov in možnostjo podaljšanja sesalne cevi. Pa seveda med tistimi, ki sesajo na suho, in tistimi, ki so brez vrečke in sesajo na vodni osnovi. No, jaz pa bi bil med vsemi temi novimi identitetami tisti majhen homosesalec na baterije, ki gre povsod lahko s teboj in seže tudi v najbolj skrite kote. Pospravljen v prtljažnjiku kakšnega avtomobila bi potrpežljivo čakal, da bi se kdo priključil name.
