V civilnodružbeni iniciativi »Volitve 2014 – LGBT« bodočo koalicijo pozivajo k celoviti in nediskriminatorni ureditvi pravic LGBT

10340176 425114254296257 9137927991148936826 n

V civilnodružbeno iniciativi »Volitve 2014 – LGBT« glede na javno dostopne informacije z zaskrbljenostjo spremljajo potek koalicijskih pogajanj in spremljajočih zahtev in izjav političnih strank in njihovih vodij. Na današnji tiskovni konferenci so izrazili svojo zaskrbljenost in razočaranje nad osnutkom koalicijske pogodbe, saj ta po mnenju iniciative z lahkotnostjo in abstraktnostjo naslavlja področje človekovih pravic, vprašanja pravic LGBT oseb pa se ne dotakne niti z besedo.

Pričakovanja od nove koalicije

Dr. Barbara Rajgelj je opozorila na ravnanje največje parlamentarne stranke SMC in najverjetnejšega predsednika nove vlade dr. Mira Cerarja, ki sta v predvolilnem času poudarjala pomen pravne države in človekovega dostojanstva ter javno izrazila podporo pravicam, za katere se zavzema LGBT skupnost. Tako je bilo pričakovati, da bo spoštovanje človekovih pravic ena od pomembnih nalog nove vlade in kot taka začrtana že v koalicijski pogodbi. V iniciativi tako glede na včerajšnji odstop konservativne stranke NSi od koalicijskih pogajanj, ki je svoj vstop v koalicijo pogojevala tudi z brisanjem tega področja iz koalicijske pogodbe, pričakujejo, da bo verjetna levosredinska vlada to vprašanje umestila med svoje vrednote in v svoj program dela.

V iniciativi kot nedopustne štejejo tudi poskuse umestitve vprašanja pravic LGBT med ideološka vprašanja, ki naj bi delila slovensko javnost. Kot pravijo, so človekove pravice stvar demokratične, odprte in evropsko usmerjene družbe. Glede na zapise iz koalicijske pogodbe, glede na katere »Slovenija in njeni državljani in prebivalci morajo ponovno postati odraz odprte, poštene, solidarne, pravične, napredne in samozavestne družbe«, so v iniciativi prepričani, da nova koalicija nima druge možnosti, kot da vprašanje pravic LGBT umesti v koalicijsko pogodbo in v najhitrejšem možnem času uredi enakost pravic za vse.

Vse parlamentarne stranke, predvsem pa podpisnike predvolilne zaveze o podpori človekovim pravicam LGBT oseb – Socialne demokrate, Zavezništvo Alenke Bratušek in Združeno levico – pozivajo, da v svojem prihajajočem mandatu storijo vse za odpravo sistemske diskriminacije LGBT oseb ter pričakujejo zavrnitev sodelovanja teh strank v koaliciji, ki bo temeljila na kršitvah človekovih pravic katerekoli družbene manjšine.

V iniciativi pričakujejo, da bo vlada, ki se bo oblikovala v prihodnjih tednih, sledila odločbam ustavnega sodišča na področju pravic LGBT oseb, kot tudi pravni praksi in teoriji, ureditvam drugih razvitih držav in nenazadnje tudi pozivom LGBT skupnosti in posameznikov in posameznic, ki že tri desetletja zahtevajo enakost pred zakonom.

Potrebe po ureditvi pravic LGBT oseb

Dr. Roman Kuhar je navedel razloge, ki pričajo v prid zakonske ureditve pravic LGBT oseb. Spomnil je na šest boljših in slabših različic zakona o urejanju istospolnih partnerstev, ki so že bile v parlamentarni obravnavi. Prve pobude so tako nastale že konec osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja. Prvi osnutek zakona je pod okriljem Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve nastal leta 1998, a nikoli ni bil poslan v parlamentarno obravnavo. Drug predlog je začel nastajati leta 2001, leta 2004 je prišel v parlament, bil sprejet v prvo branje, a postopek nikoli ni bil dokončan zaradi nastopa nove Janševe vlade, ki je zakon vzela iz postopka. Opozicija je leta 2005 predlagala novo različico zakona, ki je bila ponovno zavrnjena. Istega leta je po mnenju iniciative bila sprejeta najslabša verzija zakonodaje pod okriljem že omenjene Janševe vlade, Zakon o registraciji istospolne zakonske skupnosti, saj je le – ta izredno pomanjkljiv in diskriminatoren. Slednje je vsaj v eni točki ugotovilo že ustavno sodišče, glede na njegovo odločitev pa je slutiti, da je zakon protiustaven tudi v drugih točkah. Naslednji poskus ureditve pravic LGBT je bil Družinski zakonik, ki je bil marca 2012 zavrnjen na referendumu. Zadnja vlada je pripravila Zakon o partnerski skupnosti, ki pa zaradi predčasnih volitev ni prišel v obravnavo.

Kuhar je opozoril na dosledno spoštovanje 14. člena Ustave – naloga demokratične vlade ni samo v ohranjanju človekovih pravic tistih, ki jih že imajo, ampak tudi v podelitvi pravic tistim, ki jih še nimajo, pa bi jih po ustavi morali imeti.

Primerjava s sosednjimi državami in članicami EU

Na tiskovni konferenci so opozorili tudi na zaostajanje Slovenije v primerjavi z drugimi državami v regiji glede pravic LGBT. Če je Slovenija bila še leta 2005 tista, ki je med sosednimi državami bila prva, ki je začela urejati pravice LGBT, nas je danes večina sosednjih držav že prehitela – Madžarska leta 2009 z zakonom, ki izenačuje istospolne in raznospolne pare, Avstrija s sprejetjem tovrstne zakonodaje leta 2010, pred nekaj tedni nas je pa prehitela tudi Hrvaška. Po mnenju Kuharja je slaba tolažba ta, da smo sicer boljši od Italije, ki nima nobene pravne ureditve tega vprašanja, kar pa ne odtehta slabega in diskriminatornega zakona, ki je trenutno veljaven v Sloveniji. Slednje se odraža tudi na t. i. mavričnem zemljevidu organizacije ILGA Europe, ki beleži pravno zaščito LGBT oseb v Evropi – če smo še leta 2010 bili na 17. mestu med 49 državami, smo v letošnjem letu zdrsnili na 23. mesto.

11 članic Evropske unije ima že sprejet zakon o istospolnih porokah, 12 držav ima uzakonjeno registrirano partnerstvo – naš zakon je med temi po mnenju iniciative med najslabšimi, če ne celo najslabši, saj ureja samo področje dedovanja in obiskov v bolnišnicah, področje socialnih pravic, ki so ključne, pa je popolnoma izpuščeno. Čeprav mineva že 15 let od prve popolne izenačitve pravic istospolnih in raznospolnih parov in 25 let od prvega sprejetja zakonodaje o registrirani partnerski skupnosti v Evropi, pri nas kljub 16-letnemu pogovarjanju o tem področju rezultatov skorajda ni.

Potrebe LGBT skupnosti

Kuhar je izpostavil še nekatere rezultate najnovejše in do sedaj najobširnejše raziskave med geji in lezbijkami pri nas (avtorja raziskave sta dr. Alenka Švab in dr. Roman Kuhar), v kateri je sodelovalo 1070 gejev in lezbijk, večinoma starih med 21 in 35 let. Kar 60 % vprašanih je zatrdilo, da bi se poročili s svojim partnerjem oz. partnerko, če bi bilo to mogoče, 11 % se jih ne bi nikoli poročilo, preostali, med njimi večinoma mlajši, pa glede tega vprašanja še niso bili opredeljeni, kar je sicer značilno za mlade, ne glede na spolno usmerjenost. Ključni razlog, ki so ga udeleženci in udeleženke raziskave navedli za poroko, je večja socialna varnost – Kuhar opozarja, da so tako v ozadju potrebe po ureditvi tega področja povsem konkretni problemi in težave, na katere naletijo istospolni pari.

Nespoštovanje odločb ustavnega sodišča

Na tiskovni konferenci so se dotaknili tudi nespoštovanja ustavnih odločb – na področju urejanja pravic LGBT do sedaj obstajata dve ustavni odločbi – prve iz leta 2009, ki je nalagala ureditev neskladja 22. člena ZRIPS-a v šestih mesecih, država še po štirih letih in pol ni uredila. Ustavno sodišče je marca 2013 ugotovilo, da med neregistriranimi istospolnimi partnerskimi skupnostmi in zunajzakonsko zvezo ni razlik in tako naložilo spremembo Zakona o dedovanju v šestih mesecih. Tudi glede upoštevanja te druge odločbe država zamuja že slabo leto.

V Iniciativi opažajo podobnosti z vprašanjem položaja izbrisanih, za kar so bile izdane tri sistemske odločbe ustavnega sodišča, sicer pa vseh skupaj 16, da so se potem stvari začele urejati. Ob tem se sprašujejo, ali so morda geji in lezbijke v Sloveniji novi izbrisani in se sprašujejo, koliko odločb ustavnega sodišča bo še potrebnih za zakonsko ureditev njihovih pravic.

Tiskovno konferenco so zaključili s pozivom novemu mandatarju, da v skladu s svojimi izjavami, da podpira pravice LGBT skupnosti, to tudi uresniči, zapiše v koalicijsko pogodbo in se v 30 let dolgo zgodovino gejevskega in lezbičnega gibanja v Sloveniji zapiše kot vodja tiste vlade, ki je v sedmem poskusu zakonskega urejanja tega področja, to področje uredila celovito in nediskriminatorno.

 

Vir:

Volitve 2014 – LGBT >>>

Tags from the story
Written By
More from Bojan Cigan

Hrvaška je sprejela zakon o življenjskem partnerstvu

Hrvaški sabor je z 89 glasovi za in 16 proti sprejel Zakon...
Read More

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja