Zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc je vsem vpletenim v razreševanje zadeve z nedopustnimi piktogrami “Homoseksualci nezaželjeni” v katalogu LTO Bovec poslal podroben odgovor.
V njem med drugim zapiše: “Za ugotavljanje obstoja kršitve po ZUNEO-UPB1 (Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja – op. a.) je pomembno pretehtati ne le cilj, ampak tudi učinke spornih ukrepov oz. oglasov, ki naj bi ta cilj dosegali, ter jih primerjati s težo posledic. V danem primeru je očitno, da bi bil cilj sicer lahko dopusten in bi lahko pomenil tudi obliko t. i. pozitivnih spodbujevalnih ukrepov za istospolno usmerjene turiste (kar je dopustno in bi tak pristop veljalo celo pohvaliti). Vendar pa uporabljena sredstva ta cilj diametralno zgrešijo oz. učinkujejo kot groba neposredna diskriminacija (izključevanje) potrošnikov zaradi istospolne usmerjenosti. To zadošča za ugotovitev kršitve, zato ni potrebno nadaljnje presojanje nujnosti oz. sorazmernosti spornih ukrepov v ožjem smislu.«
Pripominja, »da ni videti nobenega drugega dopustnega cilja, ki bi lahko opravičeval odklanjanje turističnih storitev istospolno usmerjenim«. Odgovornost za sporno ravnanje pa pripiše izdajatelju kataloga in posameznih oglaševalcih. Ravnanje oblikovalca kataloga namreč po njegovem mnenju še ne pomeni oglaševanja in s tem ponujanja storitev javnosti.
V odgovoru zagovornik izrazi zadovoljstvo, da sta LTO Bovec in gostišče Vančar v danem primeru uvidela svojo napako ter reagirala iskreno, učinkovito in tako začela s preprečevanjem nadaljnjih posledic. Doda pa, da ni mogoče zanikati že nastalih posledic.
Hkrati pa se sprašuje, »zakaj zakaj v popravljenih katalogih posamezni ponudniki storitev sedaj opuščajo svoje dobronamerne spodbude (popravljeni piktogrami so na očitno voljo, vendar jih ne ponuja prav noben ponudnik storitev nastanitev na Bovškem?!?). Če so jih skušali (nespretno) uporabiti že prej, potem bi bile take spodbude oz. pozitivni ukrepi toliko bolj na mestu sedaj. Z njimi bi gotovo lahko zelo prepričljivo neposredno skušali odpraviti posledice diskriminatornega oglaševanja, hkrati pa bi ovrgli tudi vsak sum v dobrovernost svojega ravnanja. Ne glede na medijske vsebine oz. izjave o domnevni pomoti bi bilo zato smiselno pri vseh ponudnikih (poleg zgoraj omenjenega tudi pri Apartma Ostan, str. 12 in Apartmaji Cuder, str. 26 v katalogu) raziskati, ali so zares ravnali v dobri veri.«
Na fotografiji zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc.
