Organizacija Zagreb Pride je na javnost naslovila odprto pismo z namenom opozoriti na sodne prakse, ki v zadnjem času omejujejo pravice LGBTIQ-oseb na Hrvaškem.
Prvi primer tega je nedavna odločitev okrožnega sodišča v Osijeku, da je Zagreb Pride prizadel čast in dostojanstvo Karoline Vidović Krišto s tem, ko so jo nominirale_i za najbolj homofobno osebo leta 2013. Karolina Vidović Krišto je novinarka, ki je v času dogodka delala za hrvaško javno televizijo HRT. Ne glede na to, da bi kot javna uslužbenka morala upoštevati načela enake obravnave vseh državljank_ov, je v svoji oddaji “Slika Hrvatske” predvajala kratek dokumentarni film The Kinsey Syndrome (Kinseyjev sindrom), ki homoseksualnost povezuje s pedofilijo. HRT jo je sicer suspendiral, saj ni pridobila avtorskih pravic za predvajanje filma.
Karolina Vidović Krišto pa je bila tudi ena izmed odgovornih za organizacijo obiska Judith Reisman na Hrvaškem. Slednja naj bi je po znanstvenih metodah ugotovila, da homoseksualnost spodbuja pedofilijo. Glede na vse opisano in upoštevaje , da je Vidovič Krišto opravljala poklic novinarke, njen družben položaj in vpliv, ki ga je posledično imela, jo je Zagreb Pride nominiral za homofobinjo leta.
V primeru Vidovič Krišto proti Zagreb Pride sta tako zagrebško občinsko sodišče kot okrožno sodišče v Osijeku trdila, da je novinarka zgolj izražala svoje mnenje, da je homoseksualnost stvar osebne izbire, in svoje mnenje o ideologiji spola. Zanimivo je, da je po mnenju obeh sodišč homoseksualnost očitno stvar izbire oziroma ideologija in je zato lahko predmet kritičnega vrednotenja.
Podobno je Okrožno sodišče v Zagrebu na podlagi svobode do izražanja zaščitilo profesorja Ivana Poljakovića z Univerze v Zadru, ko je ta javno trdil, da je bilo znanstveno dokazano, da je homoseksualnost bolezen in jo moramo kot tako tudi obravnavati.
Istočasno pa hrvaško sodstvo ne ponuja enake zaščite vsem državljankam_om. V primeru Krešić proti zagrebški fakulteti za organizacijo in informatiko iz leta 2012, je okrožno sodišče v Varaždinu razsodilo, da je gospod Krešić škodoval časti in ugledu svojih sodelavk_cev na fakulteti, ko je javno govoril o nadlegovanju, ki ga je doživel s strani sodelavk_cev zaradi svoje spolne usmerjenosti. Pri tem je zanimivo, da je bilo v vzporednih postopkih ugotovljeno, da je Krešić bil žrtev nadlegovanj, tako da je bil, ironično, kaznovan, ker je izkoristil pravico do izražanja, ko je javno povedal resnico.
V luči tovrstnih sodnih praks se je organizacija Zagreb Pride jasno opredelila proti cenzuri, ki jo nalagajo hrvaška sodišča, in zato bo brezkompromisno podprla pravico do svobode izražanja vseh državljank_ov ter in ukrepala v skladu s tem, da jih zaščiti ne glede na sankcije in stroške sodnih postopkov. Zagreb Pride bo tako vložil ustavno pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice na podlagi odločitve okrožnega sodišča v Osijeku in od ustavnega sodišča zahtevalo, da potrdi njihovo pravico do svobode izražanja. Zagreb Pride načrtuje številne nove tožbe kot del strategije s ciljem spremeniti omenjene sodne doktrine hrvaškega sodstva, ki omejujejo svobodo izražanja na Hrvaškem. V ta namen zbirajo tudi finančna sredstva.
Iz organizacije Zagreb Pride sporočajo še: “Nikoli ne boste utišali našega opozarjanja na homofobijo, bifobijo in transfobijo. Bitka se nadaljuje.” Me_i se z njimi strinjamo in jim pošiljamo podporo in solidarnost.
